Najvišje gore na svetu bodo do konca stoletja izgubile do 80 odstotkov svoje ledene mase, kar bo imelo v primeru najslabšega podnebnega scenarija hude posledice za milijone ljudi, so v novem poročilu opozorili mednarodni znanstveniki v Nepalu. V poročilu, ki ga je objavil Mednarodni center za celostni razvoj gora (ICIMOD), je vpliv podnebnih sprememb na območju, ki se razteza na 4,1 milijona kvadratnih kilometrov od Afganistana na zahodu do Mjanmara na vzhodu. Poročilo navaja, da so se ledeniki na območju Hindukuša in Himalaje v letu 2010 topili za 65 odstotkov hitreje kot v prejšnjem desetletju, kar nakazuje, da višje temperature že puščajo posledice. Led in sneg na tem območju napajata dvanajst rek, ki zagotavljajo vodo dvema milijardama ljudi v 16 državah, vključno s Kitajsko, Indijo in Pakistanom, zato bo sčasoma preveč vode povzročilo, da bo vode premalo.
Okoli 240 milijonov ljudi živi na območlju himalajske regije, še 1,65 milijarde pa ob spodnjem toku rek, ki izvirajo v tem gorovju
ICIMOD je leta 2019 objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da bi tudi v najbolj optimističnem primeru, ko bi bilo povprečno globalno segrevanje omejeno na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskimi temperaturami, regija izgubila vsaj tretjino svojih ledenikov. Te napovedi so se zdaj poslabšale. V novem poročilu namreč piše, da bi lahko ob segrevanju za 1,5 do dve stopinji Celzija do leta 2100 najvišja gorska regija na svetu izgubila od 30 do 50 odstotkov svojega volumna. Če se svet segreje za tri stopinje Celzija, bodo ledeniki v Nepalu in Butanu v vzhodni Himalaji izgubili 75 odstotkov svoje mase, če pa se segrejejo še za eno stopinjo več, bo ta delež narasel na 80 odstotkov.
Po napovedih svetovne meteorološke organizacije bo povprečna letna globalna temperatura ob površju Zemlje med letoma 2023 in 2027 vsako leto za 1,1 do 1,8 stopinje Celzija višja od povprečja v obdobju med letoma 1850 in 1900. Znanstveniki menijo, da je povišanje globalne temperature za 1,5 stopinje prelomna točka, nad katero bi se lahko dramatično povečale možnosti za hude poplave, sušo, gozdne požare in pomanjkanje hrane. "Kar se tiče vseh treh stebrov podnebnih ukrepov - pri blaženju, prilagajanju ter izgubah in škodi - smo na mrtvi točki ali na napačni poti, posledice neukrepanja pa so iz dneva v dan hujše," je v poročilu zapisal profesor Saleemul Huq, direktor Mednarodnega centra za podnebne spremembe in razvoj v Bangladešu.
Na območju himalajske regije živi približno 240 milijonov ljudi, katerih kulture so stare več tisoč let, še 1,65 milijarde ljudi pa živi ob spodnjem toku rek, ki izvirajo v tem gorovju. Številne visokogorske skupnosti so odvisne od ledeniških voda, ki jih uporabljajo za namakanje poljščin in rejo živine. Toda pospešeno taljenje bi povzročilo popravljanje kmetijskih zemljišč ob spodnjem toku, čemur bi sledila sušna obdobja, saj bi se vodni viri izsušili, je navedeno v poročilu.
Erozija ledeniških pobočij povečuje tudi možnost poplav ter snežnih in zemeljskih plazov, kar povečuje tveganje za milijone ljudi, ki živijo v gorskih skupnostih. "Zanje je to dom, njihovo preživetje pa je večinoma odvisno od kmetijstva, živinoreje, turizma ter gojenja zdravilnih rastlin in začimb," je po poročanju CNN opozorila soavtorica poročila Amina Maharjan, strokovnjakinja za načine preživljanja in migracije pri ICIMOD. "Ledeniki gorovja Hindukuš so pomemben del zemeljskega sistema. Ker sta od vode, ki jo vsebujejo tamkajšnji ledeniki in sneg, odvisni dve milijardi prebivalcev Azije, bi bile posledice izgube te kriosfere prehude. Voditelji morajo ukrepati takoj, da bi preprečili katastrofo," je dodala Izabella Koziell, namestnica generalnega direktorja ICIMOD.
