Janez Kovačič
Po sto osmih dneh v tokijskem preiskovalnem zaporu je Carlos Ghosn, nekdanji prvi mož zveze Renault-Nissan-Mitsubishi, obtožen nepravilnosti pri prijavljanju dohodka, zasluženega na Japonskem, odkorakal na prostost. Še prej je moral plačati milijardo jenov oziroma dobrih osem milijonov evrov varščine in se strinjati z ostrimi zahtevami sodišča, kar med drugim pomeni, da bo ostal na Japonskem ves čas sodnega procesa. Ta naj bi se začel šele čez nekaj mesecev.
Carlos Ghosn je obtožen nepravilnosti pri prijavljanju denarja, ki ga je na Japonskem zaslužil kot predsednik Nissana v času od leta 2010 do 2015. Šlo naj bi za približno 70 milijonov evrov. Hkrati ga obtožujejo nedovoljene uporabe in porabe tovarniškega (Nissanovega) denarja v znesku približno 15 milijonov evrov. S tem denarjem naj bi bil pokril t. i. osebno izgubo, ki je nastala zaradi njegove napačne finančne transakcije. Če bo spoznan za krivega, mu po japonskih zakonih grozi celo do deset let zapora.
Carlos Ghosn oziroma njegovi odvetniki so že dvakrat vložili zahtevo za pogojni izpust ob plačilu varščine. V torek je sodišče sprejelo njihovo tretjo zahtevo, vendar se je tožilec zoper odločitev pritožil, toda sodišče je pritožbo zavrnilo. V sredo pozno popoldne je Ghosn, z zaščitno masko in modro delavsko obleko na sebi, v spremstvu varnostnikov odšel iz zapora. Kje bo prebival, še ni znano. Seveda mora ostati na Japonskem, strinjal se je z nadzorom, obljubil, da ne bo imel stikov z ljudmi, ki bi lahko vplivali na proces, ipd.
Nekdanji predsednik zveze Renault-Nissan-Mitsubishi se bo tako branil s prostosti. Kdaj naj bi se začel sodni proces, prav tako ni znano, težko pa se bo to zgodilo še pred poletjem. V času, ko je bil v preiskovalnem zaporu, je zamenjal odvetniško pisarno. Sedaj je njegov glavi odvetnik 72-letni Juničiro Hironaka (pravijo mu Britev), ki je ob tem dejal, da je japonski pravni sistem "ujetnik pravice" in da je Ghosn njegova žrtev. Sam Ghosn pa je že pred časom menil, da gre za spletko in prevaro. Zakuhali naj bi jo bili tisti, ki so nasprotovali njegovi ideji o združitvi Renaulta in Nissana v enotno družbo. Vsekakor je primer razburkal ne le francosko in japonsko javnost, temveč svetovno pravno sceno, saj so številni menili, da so bile Ghosnu kršene človekove pravice (predvsem moti zasliševanje brez prisotnosti odvetnika) in so zato njegovi francoski odvetniki s tem seznanili tudi pisarno Združenih narodov v Ženevi. Vsekakor pa precejšnjo pozornost vzbuja podatek, da kar 99 odstotkov tistih, ki se znajdejo v japonskem preiskovalnem zaporu, na koncu tudi obsodijo.
V času, ko je bil Carlos Ghosn za rešetkami, so se v zvezi Renault-Nissan-Mitsubishi zgodili tako rekoč tektonski premiki. Francoskemu gospodarstveniku libanonsko-brazilskega rodu oziroma porekla sta predsedniško funkcijo najprej oziroma takoj po aretaciji odvzela tako Nissan kot Mitsubishi, nekaj kasneje pa tudi Renault. Je pa zanimivo, da je Ghosn ostal član uprave Nissana in Mitsubishija, kajti o odpoklicu mora odločati skupščina delničarjev, ki je sklicana za 8. april. Renault je bil precej časa na Ghosnovi strani (v Renaultu ima francoska država 15-odstotni delež), potem je čezenj naredil križ, njegov primer pa je vsaj na začetku nekoliko zapletel tudi odnose na relaciji Tokio-Pariz. Je pa medtem postalo očitno, da je zlasti Nissan (Mitsubishi se je zvezi pridružil 2017.) v tej zvezi zelo nesrečen, saj zaradi povezanega oziroma navzkrižnega lastništva nima nobene besede v Renaultu, ta pa ima v japonski avtomobilski hiši odločilno vlogo.
