Ruski predsednik Vladimir Putin je iranskemu zunanjemu ministru Abasu Aragčiju ob njegovem današnjem obisku v Sankt Peterburgu povedal, da bo Rusija naredila "vse", da bi zagotovila mir na Bližnjem vzhodu. Teheranu je zagotovil nadaljnjo podporo Rusije.
Putin je Aragčiju po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povedal, da je prejšnji teden prejel sporočilo iranskega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja, sina ubitega ajatole Alija Hameneja, in da lahko le potrdi, da Rusija in Iran nadaljujeta strateško partnerstvo, navaja nemška dpa.
Aragči je na srečanju po ruskem prevodu ocenil, da so odnosi med Teheranom in Moskvo na najvišji ravni in da jih bodo v prihodnje še krepili. Rusiji se je zahvalil za podporo in po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še zatrdil, da je Iran "stabilna, trdna in močna" država.
Putin je ob tem izrazil upanje na čimprejšnji mir v regiji. "Vidimo, kako pogumno in junaško se iransko ljudstvo bori za svojo neodvisnost, za svojo suverenost," je dejal. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, kar je v njihovem interesu in v interesu vseh ljudi v regiji, da bi čim prej dosegli mir," je dodal.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je glede srečanja Putina z vodjo iranske diplomacije izjavil, da vrnitev k sovražnostim ni niti v interesu Teherana niti v interesu svetovnega gospodarstva. Po njegovih besedah je Rusija pripravljena posredovati v konfliktu. Peskov je že prej dejal, da so današnji pogovori zaradi dogajanja v Iranu in na Bližnjem vzhodu neprecenljivega pomena, navaja dpa.
V zadnjih dneh je Aragči med drugim potoval v Pakistan, ki posreduje med Iranom in ZDA glede trenutne vojne na Bližnjem vzhodu, a do pogovorov z ameriško stranjo ni prišlo. Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto odpovedal pot pogajalcev Stevea Witkoffa in Jareda Kushnerja v Islamabad, češ da je pot predolga, Iran pa da jih lahko kadarkoli pokliče.
Med ZDA in Iranom sicer trenutno velja prekinitev ognja, na prvem krogu pogajanj pa sta se strani sešli 11. aprila. Ekonomske posledice konflikta so velike, saj je Iran po napadu Izraela in ZDA nanj zaprl Hormuško ožino, s čimer je prekinil pretok nafte, plina in gnojil ter povzročil strmo zvišanje cen. ZDA so v odgovor uvedle blokado iranskih pristanišč.
