Ruski droni in agenti stopnjujejo aktivnosti v državah članicah zveze Nato, kar sili Evropo v razmislek o ukrepih, ki bi bili še pred nekaj leti nepredstavljivi. V evropskih prestolnicah in na sedežih varnostnih organizacij se namreč pospešeno pripravljajo načrti za povračilne udarce proti Moskvi. Ideje, o katerih se razpravlja, segajo od skupnih ofenzivnih kibernetičnih operacij in takojšnjega javnega pripisovanja krivde Rusiji za hibridne napade, do nenapovedanih vojaških vaj pod vodstvom Nata, poroča portal Politico.
Visoki evropski uradniki in diplomati opozarjajo, da Rusija nenehno preizkuša meje in čaka na odziv Zahoda. Latvijska zunanja ministrica Baiba Braže je poudarila, da je potreben bolj proaktiven pristop, saj zgolj retorika ne pošilja dovolj močnega signala. V zadnjih tednih in mesecih so ruski droni kršili zračni prostor Poljske in Romunije, medtem ko so neidentificirana brezpilotna letala povzročala zmedo na letališčih in v vojaških bazah po celini. Poleg tega so bili zabeleženi incidenti motenja GPS signalov, vpadi bojnih letal in celo sabotaže na ključnih logističnih poteh, kot je železniška povezava na Poljskem, ki se uporablja za prevoz vojaške pomoči v Ukrajino.
Od obrambe k ofenzivi
Nemški državni sekretar za obrambo Florian Hahn je izpostavil ključno vprašanje, s katerim se sooča zavezništvo: kako dolgo so države pripravljene tolerirati tovrstno hibridno vojskovanje in ali je čas, da tudi same postanejo aktivnejše na tem področju. Hibridni napadi sicer niso novost, saj je Rusija v preteklosti že pošiljala agente za likvidacijo političnih nasprotnikov in poskušala destabilizirati EU s financiranjem skrajnih političnih opcij. Vendar pa trenutni obseg in pogostost napadov to presegata. Po podatkih think tanka Globsec je bilo v prvi polovici leta v Evropi izvedenih več kot 110 akcij sabotaže ali poskusov napadov, povezanih z Moskvo.
Evropa se sooča z dilemo: ne želi neposredne vojne z jedrsko silo, zato mora najti način za odvračanje, ne da bi prestopila rdeče črte, ki bi vodile v odprt konflikt. Švedski general Michael Claesson ob tem poudarja, da to ne pomeni strahu ali pasivnosti, temveč potrebo po čvrstosti. Do sedaj je bil odgovor Zahoda predvsem krepitev obrambe, vključno z napovedjo Nata o dodatni krepitvi protizračnih kapacitet na vzhodnem krilu.
Pravne in etične dileme novih ukrepov
Vse pogostejše ruske provokacije pa spreminjajo ton v evropskih prestolnicah. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je denimo predstavil obsežen načrt, ki predlaga ustanovitev Evropskega centra za boj proti hibridnemu vojskovanju in posebno enoto za kibernetsko delovanje. Kljub ostrejši retoriki pa ostaja vprašanje, kaj točno pomeni "čvrstejši odgovor" v praksi. Del težave tiči v tem, da je Bruselj omejen z delovanjem v okviru zakona, medtem ko Moskva teh omejitev ne spoštuje. Strokovnjaki, kot je Kevin Limonier iz pariškega inštituta GEODE, opozarjajo na etično vprašanje: ali lahko pravne države uporabljajo enaka orodja in strategije kot Rusija?
V praksi bi proaktivnejši pristop lahko pomenil uporabo kibernetičnih metod za napade na sisteme, ki so ključni za ruski vojaški stroj. Kot primer se navaja ekonomska cona Alabuga v Tatarstanu, kjer proizvajajo drone, ali napade na energetske objekte in vlake, ki prevažajo orožje. Cilj bi bil motenje delovanja teh sistemov. Prav tako se razpravlja o tem, kako odgovoriti na ruske dezinformacijske kampanje z lastnimi operacijami, čeprav je ruski informacijski prostor delno izoliran.
Demonstracija enotnosti
Analitiki predlagajo osredotočanje na demonstracijo moči in enotnosti. To vključuje hitrejše in usklajeno javno razkrivanje, kadar za napadom stoji Moskva, ter izvajanje nenapovedanih vojaških vaj na mejah z Rusijo. Cilj takšnih ukrepov je poslati jasen signal Kremlju, da zavezništvo pozorno spremlja situacijo in je sposobno hitrega ter fleksibilnega premika svojih resursov. S tem bi Evropa prešla iz zgolj reaktivne vloge v položaj, kjer aktivno odvrača nasprotnika in mu povzroča nepredvidljive posledice za njegova dejanja.
