Iran se sooča s krizo zgodovinskih razsežnosti. Desetine jezov je presahnilo, prebivalcem pa grozi, da bodo že v kratkem ostali brez vode. Čeprav sta rekorden primanjkljaj padavin in petletna suša državo pripeljala na rob, korenine krize ležijo v desetletjih slabih političnih odločitev, ki so izčrpale dragocene vodne vire v imenu samopreskrbe s hrano, piše Washington Post. Da bi okrepila domače kmetijstvo in dosegla neodvisnost od uvoza hrane, je iranska vlada namreč desetletja sprejemala odločitve, ki so državo potisnile v vodno krizo. Zagotavljali so odkup določenih pridelkov, tudi tistih, ki zahtevajo veliko vode, kot riž in jabolka, subvencionirali so gnojila in ponujali poceni posojila kmetom.
Vlada je prav tako dovolila vrtanje vodnjakov, ki so črpali že tako izčrpane podtalnice po sušnih in polsušnih delih države, pogosto pa ni mogla zaustaviti številnih nelegalnih vrtin. Površina namakanih kmetijskih zemljišč v Iranu se je od islamske revolucije leta 1979 skoraj podvojila – na več kot 22 milijonov hektarjev.
Kmetijstvo edini izhod - in past
Zaradi zahodnih sankcij spričo jedrskega programa Iranu ni uspelo razviti in razpršiti svojega gospodarstva. Kmetijstvo ostaja ključni sektor, ki zagotavlja kar četrtino vseh delovnih mest v državi. Letna poraba vode v Iranu, pri čemer 80 do 90 odstotkov odpade na kmetijstvo, je večja od skupnih obnovljivih vodnih virov. Iran je ena od držav z največjo porabo podtalnice: tla se alarmantno pogrezajo in postajajo vse bolj slana.

Podnebne spremembe so krizo še poslabšale. Suša je letos izjemna: najmanj 32 iranskih jezov je že pod 5 odstotki kapacitete. Zemlja je suha, pridelki propadajo ali pa so plodovi majhni in prenizke kakovosti za prodajo.
Tudi v razmeroma z vodo bogatem severnem Iranu kmetje trpijo. Hassan, pridelovalec pšenice iz province Gilan, pravi, da pridelava pšenice na tem območju izginja. Farhad, kmet v bližini mesta Takestan, je povedal, da so lahko pred dvema desetletjema vodo našli na globini 25 do 30 metrov. Danes morajo vrtati tudi do 150 metrov globoko: "Skoraj vsi šepetajo, da čez dve ali tri leta vode ne bomo imeli več."