Va, STA
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Donald Trump je z izvršnim ukazom odobril sankcije proti vsem uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice Rimskega statuta o ustanovitvi ICC. Preiskave in druge postopke proti Američanom in zaveznikom je opredelil kot grožnjo nacionalni varnosti ZDA in izrazil pričakovanje, da zaveznice ZDA pri tem ne bodo sodelovale z ICC.
Tožilec ICC Karim Khan je novembra lani izdal nalog za aretacijo vojaškega poveljnika palestinskega gibanja Hamas Mohameda Deifa, hkrati pa tudi za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta. Trump v svojem izvršnem ukazu to posebej omenja kot razlog za uvedbo sankcij, ki predvidevajo prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja za uradnike ICC, ki so sodelovali pri "nezakonitih in neutemeljenih ukrepih proti Ameriki in tesnemu zavezniku Izraelu", ter tudi za družinske člane uradnikov ICC.
Kljub dolgim navedbam o krivičnem preganjanju Američanov in sklicevanju na nacionalno varnost ZDA pa analitiki Trumpov ukaz vidijo predvsem kot darilo Netanjahuju, ki ga je pred dnevi obiskal v Beli hiši.
Trump je leta 2020 v svojem prvem mandatu uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC Fatou Bensouda zaradi preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu.
Trumpov naslednik na položaju predsednika Joe Biden je sankcije leta 2021 odpravil, naslednik Bensoude, tožilec Khan, pa je prenehal s preiskavo ameriških vojakov in se osredotočil na preiskave zločinov talibanov. Nato pa je maja Khan sodišče zaprosil za potrditev zapornih nalogov za Mohameda, Netanjahuja in Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kar mu je 21. novembra lani potrdil tričlanski sodni panel ICC v katerem je bila tudi slovenska sodnica Beti Hohler.
Izrael je še pred potrditvijo sprožil dvom o nepristranskosti slovenske sodnice, ki je bila imenovana v panel šele oktobra lani, po odstopu romunske sodnice Iulie Motoc. Izrael je skušal slovensko sodnico izločiti z argumentom, da je bila prej tožilka ICC.
ICC preganja obtožence za najhujše zločine, kot so genocid in zločini proti človeštvu, iz držav, ki same tega iz različnih razlogov ne storijo.
ICC ima 125 članic, diplomatski viri pri ZN pa pravijo, da namerava velika večina v odgovor na Trumpov ukaz podpisati pismo o podpori sodišču. Med pobudnicami pisma je neuradno tudi Slovenija.
