Cesarski pingvini, ki živijo na obalah Antarktike in so vedno bolj ogroženi zaradi podnebnih sprememb, bodo odslej v skladu z ameriškim Zakonom o ogroženih vrstah (ESA) deležni dodatne zaščite, poroča televizija CNN. Zaradi globalnega segrevanja in taljenja morskega ledu, od katerega je odvisno njihovo preživetje, je ameriška Služba za ribe in prostoživeče živali te ptice, ki ne letijo, razglasila za ogroženo živalsko vrsto. Zakon o ogroženih vrstah je najpomembnejši okoljevarstveni zakon na svetu. Osredotočen je na preprečevanje izumiranja ogroženih živalskih vrst in obnavljanje njihovih populacij. Prvi je bil v okviru tega zakona leta 2008 za ogroženega zaradi podnebnih sprememb razglašen polarni medved.
Od 26 do 47 odstotkov manjša utegne biti populacija pingvinov čez tri desetletja
Ta odločitev je bila sprejeta šele pred dnevi, čeprav je ameriška Služba za ribe in prostoživeče živali zaščito cesarskih pingvinov v okviru ESA predlagala že pred več kot letom dni., saj na njem ustvarjajo svoje gnezditvene kolonije, hkrati se zadržujejo na njem, da se izognejo plenilcem v oceanu, ter z njega opazujejo morje in iščejo hrano. Toda morskega ledu je zaradi naraščanja globalnih temperatur, ki so posledica emisij toplogrednih plinov, vedno manj, medtem ko utegne sčasoma popolnoma izginiti.
Ker se zaradi globalnega segrevanja začenja morski led taliti ali lomiti prej, kot naj bi se, bi se lahko kolonije pingvinov precej zmanjšale ali celo povsem izginile. "Uvrstitev cesarskih pingvinov med ogrožene živalske vrste osvetljuje pomen ESA in prizadevanj za ohranitev živalskih vrst, še preden se njihove populacije tako zmanjšajo, da jih ni več mogoče obnoviti," je v izjavi za javnost zapisala Martha Williams, direktorica ameriške Službe za ribe in prostoživeče živali.
V preteklih 30 letih se je morski led ponekod na antarktičnem polotoku zmanjšal za več kot 60 odstotkov. In če se zato zmanjšujejo kolonije cesarskih pingvinov, utegnejo biti ogrožene tudi druge živalske vrste v tem ekosistemu. Cesarski pingvini v morju lovijo rakce, ribe in lignje, medtem ko so sami plen morskih leopardov (tjulnjev) in kitov ubijalcev. "Podnebne spremembe močno vplivajo na živalske vrste po vsem svetu in reševanje tega vprašanja je prednostna naloga administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna. Zaščita cesarskih pingvinov v okviru ESA je opozorilo in tudi poziv k ukrepanju," je še sporočila Williamsova.
Na obalah Antarktike je približno 61 gnezditvenih kolonij. V njih gnezdi od 270 do 280 tisoč pingvinjih parov, kar pomeni, da tam živi 625 do 650 tisoč pingvinov vključno z mladiči. Populacije teh ptičev so trenutno stabilne, toda raziskave namigujejo, da se utegnejo do leta 2050 zmanjšati za 26 do 47 odstotkov.
Cesarski pingvini so najvišji in najtežji med pripadniki vseh vrst pingvinov. V višino zrastejo do 1,1 metra, tehtajo pa lahko tudi do 40 kilogramov. Samica cesarskega pingvina vsako paritveno sezono izleže eno jajce, ga nato za približno dva meseca prepusti svojemu partnerju, da sedi na njem in ga greje, medtem ko ona lovi hrano. Ko se vrne z lova, sodeluje pri vzgoji mladiča, dokler ta ni dovolj zrel, da zapusti kolonijo. To se zgodi po približno 150 dneh. Mali pingvin je tedaj sposoben skrbeti zase in tudi sam loviti hrano v oceanu. Še prej mu mora zrasti novo, vodoodporno perje, po zaslugi katerega lahko plava. Če so mladiči še vedno pokriti s puhom, ko začne led spomladi pokati, utonejo.
