Cena soda severnomorske brent je v petek spet upadla pod 70 dolarjev. Cene upadajo – v petek za kar 2,8 odstotka –, saj je nov krog carin ameriškega predsednika Donalda Trumpa poslabšal razpoloženje na globalnih trgih, medtem ko so trgi že všteli nedeljsko odločitev Organizacije držav izvoznic nafte in njenih zaveznikov, da s septembrom vnovič pospeši proizvodnjo te surovine.
Osem članic kartela OPEC+ se je v nedeljo dogovorilo o novem velikem povečanju proizvodnje tekočega zlata, in sicer približno 548 tisoč sodov nafte dnevno, začenši s septembrom. To so predvsem želje največje proizvajalke v organizaciji, Savdske Arabije, in njenih tesnih zalivskih zaveznic, ki si skupaj želijo pridobiti nazaj tržni delež. Zalivske države namreč nafto proizvajajo po izjemno nizkih stroških, tako da lahko ublažijo nižje cene. Do konca decembra bo nadalje analiziran predhodni ukrep zmanjšanja proizvodnje, in sicer približno 1,66 milijona sodov dnevno, poroča Reuters.
Trump žuga kupcem ruske nafte
Upad cen nafte bi bil večji, menijo analitiki, če se ne bi na trgih pojavila zaskrbljenost glede motenj v dobavi, potem ko je Trump zagrozil s 100-odstotnimi sekundarnimi carinami proti kupcem ruske nafte. V ospredju groženj je Indija, ki se v minulih dneh zoperstavlja Trumpovim pritiskom. Po poročanju tujih agencij bi tovrstni ukrepi lahko ogrozili do 2,75 milijona sodčkov ruskega izvoza nafte na dan, zlasti na Kitajsko in v Indijo.
Trump je od OPEC+ zaradi nabiranja notranjepolitičnih točk letos več krat zahteval, da skupina pospeši s proizvodnjo nafte. To je tudi naredila, pri čemer se je sklicevala na nizke svetovne zaloge in naraščajoče povpraševanje, predvsem v poletnih mesecih.
Trgi sedaj pričakujejo, da bo OPEC+ v septembru prenehal s povečanjem proizvodnje. To je ta teden v poročilu zapisala tudi ameriška banka Goldman Sachs, ki se sklicuje na naraščajočo proizvodnjo v ZDA, upočasnjeno globalno gospodarsko rast in povečanje zalog nafte. Goldman Sachs z JPMorgan Chase pričakuje, da se bodo cene nafte do konca leta gibale pri 60 dolarjih za sod.
Ameriške banke menijo, da se bodo cene nafte do konca leta gibale pri 60 dolarjih za sod.
Savdska Arabija, ki poleg Rusije vodi naftni kartel OPEC+, je doživela zasuk v naftni strategiji, saj si je večino zadnjega desetletja prizadevala za ohranitev visokih cen surove nafte, piše Bloomberg, ki dodaja, da bo to imelo posledice. Zunanji pritisk na znižanje cen nafte namreč povečuje proračunski primanjkljaj bližnjevzhodne monarhije, ki je bila prisiljena, da zmanjša oziroma omeji naložbe v visokoleteče infrastrukturne projekte de facto voditelja princa Mohameda bin Salmana, začrtanih v Viziji 2030.
