V teh dneh mineva deset let od nastanka bitcoina, najbolj znane kriptovalute na svetu, ki je v zadnjem letu tudi med Slovenci povzročila pravo mrzlico. Čeprav je bitcoin danes vreden manj kot tretjino toliko kot decembra lani, ko je njegova vrednost presegla 20.000 dolarjev, številni strokovnjaki ocenjujejo, da še zdaleč ni prišel njegov konec.
Avtor bitcoina, do danes še vedno neznanec s psevdonimom Satoshi Nakamoto, je konec oktobra oz. v začetku novembra 2008 - glede točnega datuma si različni viri niso enotni - naznanil projekt bitcoin. V prihodnjih mesecih je prek kriptografskega poštnega seznama podal specifikacijo valute in dokaz koncepta, nato pa leta 2010 projekt zapustil. Skupnost je kljub temu rasla naprej, bitcoin pa je pritegnil številne razvijalce.
Kriptovalute je mogoče kupiti v menjalnicah ali si jih prislužiti z delom, najpogosteje rudarjenjem kriptovalut. Rudarjenje kriptovalut je, poenostavljeno povedano, odkrivanje novih kovancev. Uporabniki si namreč kriptovalute nenehno izmenjujejo, vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, pa se zberejo v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da transakcije potrdijo in jih zapišejo v glavno evidenco, ki se imenuje veriga blokov oz. blockchain.
Bliskovita rast in globok padec
Bitcoin je bil ob svojih začetkih vreden le nekaj dolarskih centov. Do sredine lanskega januarja se je cena postopno dvignila na okoli 750 dolarjev, nato pa je začela eksponentno rasti in v začetku decembra presegla 12.500 dolarjev.
Eksplozivna rast se je nadaljevala in bitcoin je v manj kot mesecu dni zrasel na več kot 20.000 dolarjev. Nato pa je prišlo do obrata krivulje; 17. januarja letos je vrednost bitcoina prvič po 1. decembru upadla pod 10.000 dolarjev, v začetku februarja pa je bila valuta vredna le še nekaj več kot 8000 dolarjev.
Po nekaj nihanjih se je cena do konca oktobra spustila na nekaj več kot 6300 dolarjev. Tržna kapitalizacija je 30. oktobra znašala približno 109,91 milijarde dolarjev, v preteklosti pa je presegla celo 300 milijard dolarjev.
Na trgu je trenutno nekaj manj kot 17,35 milijona bitcoinov. Pri številu 21 milijonov se bo nastajanje bitcoinov povsem ustavilo, rudarji pa bodo plačilo po ocenah analitikov prejemali le še iz naslova prostovoljnih prispevkov pri nakazilih.
Privlačno za tatove
Kriptovalute se shranjuje v digitalni denarnici, ki je lahko programska ali strojna. Programska je v obliki programa na osebnem računalniku, strojna pa v obliki majhne naprave, največkrat v obliki ključka USB, ki deluje kot denarnica. Ker so slednje fizično ločene od računalnikov, so zaščitene pred krajo s strani kibernetskih kriminalcev. Nekateri uporabniki valuto pustijo pri spletni borzi, kjer so jo kupili, kar pa po opozorilih strokovnjakov ni najbolj varno, saj je nekaj takšnih spletnih strani v preteklosti preprosto izginilo s spleta.
Pogosti so tudi hekerski napadi na menjalnice kriptovalut, v katerih nepridipravi z računov uporabnikov ukradejo kriptožetone. Hekerji so v začetku decembra napadli tudi slovensko družbo Nicehash in ji z računov ukradli 4700 bitcoinov v tedanji vrednosti okoli 56 milijonov evrov.
Podjetje je dva tedna po napadu ponovno začelo delovati, ob pomoči tujih vlagateljev pa je uporabnikom doslej povrnilo okoli 60 odstotkov ukradenih bitcoinov, ki pa so bili v času kraje vredni precej več kot ob vrnitvi. Preiskava hekerskega napada še vedno poteka, saj so takšne preiskave po navedbah policije dolgotrajne.
Od velikega zanimanja javnosti do spomenika blockchainu
Bitcoin in druge kriptovalute so ogromno zanimanja požele tudi med Slovenci. Pripovedi o znancih, ki so hitro in enostavno obogateli, so marsikoga prepričale v trgovanje s kriptovalutami, pri čemer pa vsi pred tem početjem niso pridobili ustreznih znanj. Na spletu je tako mogoče zaslediti kar nekaj zgodb o osebnih stečajih zaradi dolgov, ki so posledica vlaganj v kriptovalute.
Negotova prihodnost
Glede prihodnosti kriptovalut si analitiki niso enotni. Mnogi vztrajajo, da gre za modno muho, ki bo sčasoma povsem potihnila. Vlagatelje tako opozarjajo, da so priložnosti za zaslužek že zdavnaj mimo.
Nekateri drugi še vedno trdijo, da imajo kriptovalute dolgoročno prihodnost kot alternativa uveljavljenim plačilnim sredstvom. Bitcoin bi po njihovem mnenju s svojo anonimnostjo in univerzalnostjo lahko nadomestil denar, kot ga poznamo danes.
Številni ne glede na vse poudarjajo, da je tehnologija veriženja blokov precej več kot le kriptovalute. Njena uporaba bi tako lahko postala razširjena na vseh področjih, na kar trenutno kažejo številni uspešni projekti od zdravstva do energetike.
