Boris Jaušovec
Volišča se zaprejo ob 17. uri, ko naj bi nacionalka ORF že objavila prve vzporedne izide. Prve uradne rezultate sicer pričakujejo nocoj po 22. uri. Posebnost Avstrije je, da veliko ljudi voli predčasno, oziroma po pošti in teh je bilo na zadnjih, prav tako predčasnih volitvah, ko je razpadla velika koalicija, kar 15 odstotkov. Teh okoli 950 tisoč glasov bodo šteli šele v ponedeljek in torek. Kljub temu pa bodo nocojšnje napovedi rezultatov verjetno že precej točne.
Zmago, drugo zapored, kot poroča ORF, kar se Ljudski stranki (ÖVP) ni zgodilo od davnega leta 1966, si lahko po vseh predvolilnih anketah obeta dosedanji mladi kancler Sebastian Kurz. Kurz je pred štirimi meseci razpustil vlado, zavoljo proslule afere Ibiza svojega manjšega partnerja v vladi svobodnjaka (FPÖ) in vicekanclerja Heinz-Christiana Stracheja. Javnomnenjske raziskave ÖVP napovedujejo od 34 do 36 odstotkov glasov, kar pa še ne bo izboljšan rekord iz leta 2002, ko je ta stranka pod Wolfgangom Schüsslom vknjižila 42,3 odstotka glasov.
Hud boj pa se napoveduje za drugo mesto. Malce boljše kaže socialdemokratom (SPÖ), ki so jim v minulih dveh mesecih ankete kazale od 21 do 23 odstotkov. Toda FPÖ SPÖ diha za ovratnik. Sredi meseca so pri svobodnjakih izvolili novega predsednika Norberta Hoferja, ki je pred tremi leti za las izgubil predsedniško bitko z neodvisnim Alexandrom Van der Bellnom. Saj ne, da je Strachejeva afera pozabljena, toda mož se je takoj umaknil iz politike, pa čeprav mu še zdaj padajo okostja iz omare. Desničarskim in populističnim svobodnjakom ankete prisojajo od 19 do 21 odstotkov. To je sicer okoli šest odstotnih točk manj kot pred dvema letoma, toda še zmeraj dovolj, da bi jih Kurz kljub grenki izkušnji s Strachejem znova lahko vzel v vlado. Prav zato v FPÖ še upajo celo drugo mesto, saj jih tedaj Kurz, ki je v predvolilni kampanji uporabljal podobno protimigrantsko retoriko kot svobodnjaki, zagotovo ne bi mogel odpisati. Sploh analitiki glede avstrijskih volitev ugotavljajo, da je strank na volitvah sicer veliko oziroma dovolj, da je izbira pestra, a možnosti za oblikovanje različnih koalicij ostajajo pičle.
Veliki povratek v zvezni parlament se obeta Zelenim. Merijo jim namreč dvomestne številke, od 11 pa celo do 13 odstotkov. Na njihovi listi je na visokem, sedmem mestu tudi koroška Slovenka Olga Voglauer. Stabilna stranka, z rednimi 8 odstotki, ostaja Neos. Tak rezultat bi bil celo boljši za blizu tri odstotne točke kakor leta 2017. To so vse stranke, ki naj bi se danes prebile v parlament. Iz njega pa naj bi izpadla stranka Petra Pilza, imenovana Jetzt, ki je nekakšna odpadnica od Zelenih. Manj kot štiri odstotke se obeta tudi še dvema zveznima strankama, komunistom (KPÖ), in stranki Wandel. Prav tako na preboj ne morejo upati v petih deželnih listah, recimo v protimanjšinskem Gibanju za Avstrijo (BZÖ) na Koroškem.
Povejmo še, da vsak avstrijski volilec danes odda štiri glasove. Prvega za stranko, nato pa še preferenčni glas za kandidate iz te stranke v volilnem okrožju, teh je po vsej Avstriji 39, v deželi in na zvezni ravni. Je treba tudi reči, da se je v vsej zgodovini tega volilnega sistema, ki je v rabi skoraj pol stoletja, s preferenčnim glasom v parlament uspelo uvrstiti le četverici.
