Sodnik Igor Kralik je pojasnil, da so ga spoznali za krivega terorizma, ker je poskus atentata izvedel, da bi preprečil nemoteno delovanje vlade, s politiko katere se ni strinjal.
Cintula je glede na posnetek, ki je prišel v javnost, namreč že kmalu po streljanju policiji dejal, da je želel izraziti protest proti vladnim ukrepom, med katerimi je bila tudi ustavitev vojaške pomoči Ukrajini. V majskem pogovoru za revijo Novy Čas pa je zatrdil, da politika ni nameraval ubiti, da je napad načrtoval dva dneva in da mu je odleglo, da je Fico preživel. Ob branju sodbe je bil Cintula v polni sodni dvorani miren, njegov odvetnik pa je napovedal pritožbo.
Sojenje na posebnem kazenskem sodišču v mestu Banska Bystrica se je začelo julija. Na njem Fico ni pričal, so pa predvajali njegovo videoizjavo. Obtoženec je v sklepni izjavi povedal, da je dejanje storil iz moralnega obupa. Kot nekdanji Ficov oboževalec je namreč spremenil mnenje, ko je, kot je dejal, Fico "opit z močjo začel izkrivljati resnico in sprejemati nerazumne odločitve, ki škodujejo državi".
Cintula je na Fica streljal 15. maja lani, potem ko je po srečanju vlade v mestu Handlova v osrednjem delu Slovaške na ulici pozdravljal ljudi. Pridržali so ga že na mestu napada. Fico je bil v napadu huje ranjen in je prestal dve večji operaciji. Na delo se je vrnil dva meseca po napadu.
Tožilstvo je Cintulo sprva obtožilo poskusa naklepnega umora, kasneje pa so očitano kaznivo dejanje spremenili v teroristični napad, zaradi česar mu je grozila dosmrtna zaporna kazen.
Za 61-letnega Fica je to že četrti mandat na čelu vlade. Od vrnitve na oblast leta 2023 je njegova vlada začela sprejemati ukrepe proti nevladnim organizacijam, pravicam skupnosti LGBTIQ, kulturnim ustanovam in nekaterim medijem, ki jih je prepoznala kot sovražne. To je v močno razdeljeni državi sprožilo proteste. Številni so bili kritični tudi do Ficovega prijateljskega odnosa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
