Vrhunec pa se je zgodil ob telefonskem pogovoru med predsednikoma ZDA in Rusije Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Čeprav je bilo veliko povedanega o pogovoru, pa obe strani nista dosegli dogovora o veliko točkah.
Putin je pristal na 30-dnevno ustavitev napadov na energetski sektor. Dogovorjena in tudi opravljena je bila tudi ena največjih izmenjav vojnih ujetnikov. Izmenjave ujetnikov sicer ruska in ukrajinska stran opravljata redno, tokrat pa je bila prvič dogovorjena ob posredovanju ameriške strani.
Ali Rusija za zdaj zavrača premirje?
Med analitiki trenutno prevladuje mnenje, da Rusija za zdaj ne želi pristati na premirje oziroma da bo storila vse, da dogovor ne bo dosežen. Podlaga za tako razmišljanje so izjave številnih ruskih predstavnikov, ki govorijo, da trenutno prekinitev ognja bolj odgovarja Ukrajini in Zahodu. Ruska stran to pojasnjuje z besedami, da bi Ukrajina lahko ustavitev spopadov izkoristila za ponovno oboroževanje, ukrajinski vojaki pa bi si lahko nekoliko odpočili.
Vendar pa je Putin podprl idejo o premirju, pri tem pa postavil dva ključna pogoja. Prvi je ustavitev oskrbe Ukrajine z orožjem ob začetku premirja, drugi pa je ustavitev prisilne mobilizacije ukrajinskih oboroženih sil. Prvi pogoj lahko izpolni ameriški predsednik sam, drugi pogoj pa je odvisen le od Kijeva.
Mobilizacija v Ukrajini je sicer vse manj priljubljena. Zato bi politično vodstvo Ukrajine ob premirju lahko izgubilo še en argument proti vpoklicu novih nabornikov. Še posebej če bi v Ukrajini kmalu po premierju začeli s predvolilno kampanjo.
ZDA za razliko od Kijeva in držav Evropske unije Putinovih pogojev ne vidijo kot zavrnitev premirja. Nasprotno, Washington govori o "napredku v pogovorih". Zato je mogoče razumeti, da ZDA vidijo možnost za nadaljevanje dialoga z Rusijo o prekinitvi vojne. Medtem pa iz Evrope prihajajo izjave, da Putin premirje zavrača. Zunanjepolitična predstavnica Evropske komisije Estonka Kaja Kallas je tako včeraj dejala, da Rusija ni pripravljena na kompromise, ker zahteva ustavitev oboroževanje ukrajinskih sil. Tudi najverjetnejši bodoči nemški kancler Friedrich Merz je pred dvema dnevoma dejal, da je Putin v vojni z Evropo.
V času, ko Rusija zahteva, da se ustavi oboroževanje Ukrajine, je Trump dejal, da bo skušal pri evropskih zaveznicah doseči, da bi Kijevu dobavile še več baterij ameriškega sistema protizračne obrambe patriot.
Evropska unija pa je zagotovila, da bo vsako leto Ukrajini dobavila najmanj dva milijona topovskih granat.
Moskva se bo odločila, ko bo dobila odgovore na ključna vprašanja. Kaj so ZDA pripravljene Rusiji v zameno za prekinitev ognja ponuditi in ali bo Rusija dodatno ogrožena, če na to ne bo pristala? Prvenstveno gre za vprašanje nevtralnega statusa Ukrajine in njenega nevstopanja v Nato. Poleg tega pa Moskva pričakuje tudi vsaj delno ukinitev sankcij Zahoda.
Jasno je, da Kremelj na štiri ukrajinske regije in na Krim gleda kot na rusko ozemlje, kar so v Moskvi tudi uradno že potrdili. Hkrati pa je jasno, da bo Rusija brez večjih vojaških naporov aneksacijo štirih regij težko dokončala. Še posebej ker se na teh območjih nahajajo tudi velika mesta, kot so na primer Zaporožje, Herson in Kramatorsk.
Washington je včeraj javno spregovoril, da je pripravljen prevzeti nadzor na ukrajinskim električnim omrežjem. Ob tem je bilo rečeno, da bi s tem bila Ukrajini zagotovljena dodatna varnost. "Ameriško lastništvo teh elektrarn bi bilo najboljša zaščita in podpora ukrajinski energetski infrastrukturi," sta sporočila ameriški zunanji minister Marco Rubio in svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz. Zelenski pa je včeraj na Finskem dejal, da se je s Trumpom pogovarjal zgolj o jedrski elektrarni Zaporožje, ki je že vse od začetka vojne pod nadzorom ruskih sil. Te so v zadnjih dneh v regiji Zaporožje sprožile tudi novo ofenzivo in zavzele že nekaj krajev ter tako razširile območje pod svojim nadzorom.
Glede na to, da so ruske sile na velike težave naletele že pri zavzemanju manjših mest, je težko pričakovati, da bi lahko boje za ta mesta začela brez nove mobilizacije.
Še daleč od rešitve
Moskva sicer vztraja pri tem, da so vse štiri aneksirane regije del ruskega ozemlja, in težko je verjeti, da bo Kijev pristal na tak scenarij. Za rešitev tega vprašanja bodo potrebni diplomatski napori na obeh straneh. Prvi pogovori med Trumpom in Putinom glede teh vprašanj niso prinesli nobenega napredka, sta pa jih začela. Zato hitre in enostavne rešitve ni mogoče pričakovati.
