Gušto se odloči, da bo šel na romanje - zase, za svojo vas, za svojo domovino. Tu se pa zatakne. Mama Marija hoče z njim. Devetkrat poskusi zbežati, a ji ne pobegne. Ali mu bo tokrat uspelo, izveste 27. oktobra v Avditoriju Portorož in 12. novembra v Španskih borcih v Ljubljani.
Primoža
»Ljudje mislijo, da sem jaz Gušto. Pa nisem. Sem Primož. Ljubljančan. In ne zavijam po primorsko. Ko me srečajo na raznih prireditvah ali na ulici, je ta lik tako priljubljen, da se želijo družiti z njim in potem so čisto presenečeni, ko pred njimi stoji povsem drug človek. Prav pod kožo jim je zlezel tale Rebula,«
Vilčnikom
Slovenija v malem
»Lik so si izmislili producenti in scenaristi Ene žlahtne štorije. Seveda ga je pa v največji meri izoblikoval igralec sam. Ustvaril je čudovit temelj, na katerega res ni bilo težko naložiti vse te duhovite pustolovščine, ki jih bo v najini monokomediji doživel. V njej je omenjena večina akterjev iz serije - nekateri so bolj, drugi manj vpleteni v zgodbo. Seveda je eden glavnih mama Marija. In tatko Bonifacij. Pa potem še Štajer'c Smiljan, Žan, oštir ... Milje male vasice Štorije se preko raznih peripetij v neki točki transformira v zdraharsko Slovenijo v malem. Tako reč lahko reši samo človek dobrega srca in poštenih namenov, ki mu prisluhnejo vse strani. Tak Gušto vsekakor je,«
»Obožujem vse dialekte. Dialekti so kot otroci, živahni, neposredni in tako presenetljivo raznoliki. Naučil sem se tudi veliko novih besed. Recimo štronco. Kdor pravi, da se Slovenci ne znamo smejati, je štronco. Vidite, take besede me je naučil Gušto Rebula,«
»Štronco je pač štronco! Določene besede je težko pojasniti, jih moraš doživeti v lokalnem okolju in potem ne potrebujejo razlage. Če rečem, da je to neumen človek, lahko s tem morda koga užalim. Štronco je en tak posebnež, malo neroden v izražanju in obnašanju,«
Zdoma le za kratek čas
»Jaz nisem komik, sem igralec. Res, da sem sam na odru, a pripovedujem zgodbo nekega lika, komiki pa na duhovit način predstavljajo svoje poglede na svet,«
»Pravijo, da je komedijo težko pisati - pa se meni ne zdi tako. Treba je imeti samo dobro robo. Gušta sem do potankosti začutil že, ko sem pisal dialoge za serijo. Hitro je nastal. V enem mesecu je bil spisan. On in celo njegovo vesolje dogodivščin,«
»Veselim se premiere in posledično gostovanj po Sloveniji, a tokrat imam to prednost, da si tempo in urnik ustvarjam sam, tako da bom poskrbel, da moja odsotnost ne bo preveč vplivala na družinsko življenje. Včasih mi ne bi bilo težko biti zdoma tudi po več dni, zdaj pa se je to bistveno spremenilo.«
Članek je bil objavljen v reviji STOP.
