France Planteu se je rodil 7. februarja 1937 v Mariboru, od koder je bila tudi njegova mama. Zgodnja otroška leta je preživel v bližini Slovenj Gradca, kjer so bile očetove korenine. Življenjska pot je mlado družino pred začetkom druge svetovne vojne ponesla s Koroške v vasico sredi Dravskega polja – v Trniče, kjer sta starša imela trgovino.
Že pred začetkom osnovne šole je France nekaj časa živel pri dedku, maminem očetu na Pobrežju v Mariboru. To je bila verjetno prelomnica za njegovo kasnejše pisanje, saj je bil tam ves čas v stiku s knjigami. Nato je prva štiri leta šole obiskoval v Marjeti na Dravskem polju. S ponosom je povedal, da ga je po končanem 4. razredu prizadevni upravitelj marješke šole na kolesu odpeljal v Maribor, k vpisu v prvi letnik Klasične gimnazije, kjer je nadaljeval šolanje. Po tem je študiral slavistiko v Ljubljani na filozofski fakulteti in leta 1962 diplomiral. Postal je profesor slovenskega in ruskega jezika ter kasneje še bibliotekar.
Njegova prosvetna pot se je še pred služenjem vojaškega roka začela na OŠ Podvelka. Po njem je dobil zaposlitev v OŠ Anton Aškerc v Mariboru. Nato je do leta 1971 kot profesor poučeval še v različnih srednjih šolah v Mariboru. Nato je bil sedemnajst let zaposlen v Mariborski knjižnici, zatem še v Teološki knjižnici Maribor. Leta 1992 se je spet vrnil v šolstvo, v OŠ Videm pri Ptuju je delal do upokojitve leta 2001. Tja se je takrat tudi preselil.
Vsa leta pa je France neutrudno pisal. Nekoč je za intervju povedal: "Zdaj živim v Vidmu pri Ptuju in se mi po življenju v mestu prav nič ne stoži. Tukaj ob vznožju Haloz ob Dravinji bivava z ženo Darinko kot upokojenca. S pomočjo fotografskega aparata občudujem lepo naravo, poslušam glasbo, berem in seveda tudi pišem. Prav vsak dan. Lahko rečem, da tako že od leta 1954. Pisanje človeka zasvoji, da brez tega ne more živeti." Navdih za pisanje je torej črpal iz narave, poprej tudi iz študentskega življenja v Ljubljani, ob obiskovanju slovenskih gora in še od kod.
Pisati je začel že v času obiskovanja gimnazije. Med študijem je sodeloval v literarnem društvu Mlada Ljubljana. Svoje literarne prispevke je objavljal predvsem v reviji Mlada pota. Objavljal je tudi v Dialogih in reviji Oznanjenje. Bibliografsko kazalo revije Voditelj v bogoslovnih vedah za obdobje 1898 do 1916 je objavil leta 1994. V reviji Oznanjenje je v nadaljevanjih objavil mladinsko povest Katedrala na Orehovi gori, to je bilo med letoma 2000 in 2003. Leta 2006 je izdal roman Obsojeni na preteklost, leta 2015 roman Kukavice, leta 2019 pa še roman Križanka. Prav vsak dan je že od leta 1954 pisal tudi dnevnik.
France Planteu je umrl 17. januarja 2026 na svojem domu v Vidmu pri Ptuju. Pokopan je na videmskem pokopališču. Njegova literarna dela nas bodo še dolgo spominjala nanj, prav tako pa bogata in dragocena knjižnica, ki jo je zapustil svojim domačim. Bogata dediščina so tudi številni diapozitivi, ko je France z ostrim očesom ob pomoči fotoaparata za vedno ovekovečil številne trenutke iz narave in svojega življenja ter življenja sorodnikov.
Danes pa mu lahko rečemo le še: Hvala, spoštovani France, za vse, počivajte v miru!
