Slovensko narodno prebujanje je na prelomu 19. in 20. stoletja zajelo tudi okolico Svete Trojice v Slovenskih goricah. V trgu so leta 1908 ustanovili Slovensko katoliško izobraževalno društvo, h kateremu je pristopilo 24 mož in mladeničev. Desetletje pred prvo svetovno vojno je bilo tudi pri Sveti Trojici nekaj značilnih narodnostnih prask, o katerih sta poročala časopisa Slovenski gospodar in ptujski Štajerc. Leta 1907 je prišel v trg zdravnik in pisatelj dr. Alojz Kraigher, katerega so domačini zelo spoštovali. Cenjen je bil tudi med slovenskimi narodnjaki v bližnjem Lenartu, kjer so potekali najbolj zanimivi narodnostni "boji" med večinskim slovenskim prebivalstvom ter gospodarsko in politično vplivnimi nemškimi tržani.
Cankar je Kraigherja kot pisatelja javno pohvalil
O tem je pisal tudi Ivan Cankar, ki je med novembrom 1910 in majem 1911 živel pri svojem prijatelju, trojiškemu zdravniku Kraigherju. Ta je opravljal zdravniško službo skoraj do začetka prve svetovne vojne leta 1914. S Cankarjem sta se dobro poznala še iz dunajskih časov in ostala prijatelja vse do Cankarjeve smrti. V času bivanja pri Sveti Trojici je Cankar dodobra spoznal "narodnostno mizerijo" v tem obmejnem delu Slovenskih goric, o čemer je tudi kritično pisal svojim prijateljem v pismih iz Trojice v Ljubljano.
Kraigher je svojega prijatelja celovito seznanil z razmerami na podeželju, ki jih je slikovito opisal v romanu Kontrolor Škrobar. To delo je pisal med letoma 1910 in 1913, izšlo je leta 1914. Cankar, ki je pri Kraigherju pisal Lepo Vido, je Škrobarja izredno pozitivno ocenil in pisatelja javno pohvalil. Velik uspeh je Kraigher dosegel tudi z dramo v treh dejanjih Školjka.
Leta 1961 so Kraigherju v spomin odkrili ploščo na zgradbi, v kateri je živel in delal. Na plošči sta tudi imeni Ivana Cankarja in Kraigherjevega nečaka Iva Brnčiča. Otvoritve se je udeležila množica domačinov in številni takratni predstavniki kulturnega in političnega življenja Slovenije.
