Staranje prebivalstva prinaša nove izzive, med katerimi je eden ključnih prav potreba po pomoči pri vsakodnevnih opravilih. Raziskave kažejo, da kar 70 odstotkov ljudi po 65. letu vsaj enkrat potrebuje dolgotrajno oskrbo.
Dolgotrajna oskrba združuje zdravstveno nego in socialno pomoč ter posameznikom omogoča, da kljub bolezni, invalidnosti ali starostni oslabelosti čim dlje ostanejo doma. Kako do pravic dolgotrajne oskrbe?
Na dogodku je Veronika Perc, strokovna sodelavka programa Kalma in Vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na CSD Maribor, obiskovalcem pojasnila ključne korake pri uveljavljanju pravic. "Vloge za dolgotrajno oskrbo sprejemajo vse enote CSD. Oddati jih je mogoče osebno, po pošti ali elektronsko. Trenutno smo s postopki zelo obremenjeni – decembra smo na primer reševali avgustovske vloge," je poudarila. Po oddaji vloge strokovna delavka obišče prosilca na domu in skupaj izpolnita obsežen vprašalnik, ki je podlaga za nadaljnjo odločitev. Med storitvami, do katerih so upravičenci lahko upravičeni, je ena najpogostejših oskrba na domu. A kot opozarja Perc, sistem na terenu še ni povsem uresničljiv: "Oskrbovalcev je premalo in pogosto ne morejo takoj izvesti vseh storitev, določenih v odločbi."
Do poletja naj bi dodatne zaposlitve in boljša organizacija vendarle postopoma razbremenile CSD-je in izvajalce oskrbe na domu.
