Pokanje z možnarji in karbidom je star običaj, ki se v nekaterih delih Slovenije, zlasti v Prlekiji, Prekmurju in na Štajerskem, med velikonočnimi prazniki še vedno ohranja. Detonacije s karbidom simbolizirajo odganjanje zlih duhov oziroma v krščanskih časih naj bi to ponazarjalo Kristusovo vstajenje. Nekdaj je bila ta aktivnost prepovedana, tudi tedanji varuhi reda in miru so se trudili, da je bilo pokanja čim manj. Spomnim se sosedovega Franca, ki je pokal kar z dvema 50-litrskima posodama za mleko, nakar so mu deca prinašala odletele pokrove po detonaciji. Za nagrado smo občasno smeli s prižganim papirjem na palici sami sprožiti acetilenski plin v posodi in tako povzročiti pok. Je pa res tudi, da smo občasno z njim vred bežali pred miličniki.
Tradicija pa gre tudi naprej. Na vzpetini ene od ptujskih primestnih četrti so se letos na velikonočno nedeljo že petindvajseto leto zbrali možje, da s pokanjem obeležijo praznike. Eden od sodelujočih je povedal, da so tudi oni nekoč pokali predvsem s posodami za mleko: "Sedaj pokamo običajno z desetimi 80-litrskimi kovinskimi sodi in tudi način je malo drugačen. Sod ima na dnu majhno luknjo, preko katere s plamenom aktiviramo detonacijo. Zgoraj ima nekoliko večjo luknjo, skozi katero vstavimo grudo karbida, jo polijem z malo vode, da ustvarja eksplozivni plin acetilen. To luknjo zapremo s plastično folijo in po določenem času, ko se v kangli ustvari dovolj plina, s plamenom preko manjše luknje izzovemo pol detonacijo. V vseh teh letih nismo imeli nobene nezgode in tudi z varuhi miru, ki se danes imenujejo policisti, do sedaj nismo imeli težav. Vse preveč starih navad in običajev tone v pozabo in trudili se bomo še naprej to tradicijo ohranjati."
