Si lahko predstavljate? Slovenska najstnica je podrla rekord Janje Garnbret!

Hitrostno plezanje v Sloveniji dobiva zagon, kakršnega še pred nekaj leti ni bilo mogoče napovedati. Disciplina, v kateri odločajo stotinke, eksplozivnost, natančen štart in skoraj popolna avtomatizacija gibov, je bila dolgo v senci težavnosti in balvanov, zdaj pa tudi slovenski mladi plezalci vse glasneje opozarjajo nase. Minuli dnevi so prinesli dva mejnika: šestnajstletna Stella Novak je v Slovenski Bistrici podrla državni rekord, ki je bil pet let v lasti Janje Garnbret, Zoja Leskovar pa je na evropskem mladinskem prvenstvu v Zakopanah osvojila srebrno medaljo, prvo slovensko medaljo v hitrostnem plezanju v mednarodni konkurenci. Na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici je sicer padlo kar pet rekordov. Najbolj je odmeval nastop Stelle Novak iz ŠPO PD Celje Matica. S časom 7,80 sekunde je za stotinko izboljšala slovenski članski rekord Janje Garnbret. Ob tem velja poudariti, da je Garnbretova hitrostno plezanje trenirala zgolj za olimpijske igre v Tokiu, kjer so medalje delili samo v kombinaciji vseh treh disciplin, kasneje pa je to disciplino povsem opustila.

"Za tekmo sem zelo vesela in zadovoljna z nastopom. Prišla sem dobro pripravljena in vedela sem, da sem sposobna hitrih časov, ampak podreti državni rekord je vseeno nekaj posebnega," je povedala Stella Novak. "Zelo sem uživala v atmosferi celotnega tekmovanja in vesela sem, da mi je uspelo pokazati najboljše plezanje prav na državnem prvenstvu in tik pred prvim evropskim tekmovanjem." V zadnjem obdobju je s trenerjem veliko pozornosti namenila tehniki, eksplozivnosti in ponavljanju gibov. "Osredotočali smo se na vse detajle in hitre popravke. Treningi so bili zelo načrtovani in intenzivni, hkrati pa smo skrbeli tudi za regeneracijo. Vesela sem, da se je vloženi trud obrestoval in da se napredek zdaj kaže tudi v rezultatih," je dodala najstnica iz Trbovelj.

Posebno težo rekordu daje ime prejšnje rekorderke. "Rekord mi pomeni predvsem potrditev, da delam v pravi smeri. Še posebej veliko mi pomeni, ker je bil prejšnji rekord v lasti Janje Garnbret. Janja je ena najboljših plezalk na svetu in že samo dejstvo, da sem izboljšala rekord, ki ga je postavila ona, mi daje dodatno motivacijo za nadaljnje delo," pravi Novakova. Ob tem ostaja z nogami na tleh: "Zavedam se, da je to le ena stopnička na moji športni poti in da bom morala še veliko delati, da čas še izboljšam."

Pri članih je državni rekord izboljšal tudi Anej Koštomaj, prav tako član ŠPO PD Celje Matica, ki je smer preplezal v 5,73 sekunde. "Veselim se naslednjih tekem, čeprav se zavedam, da nas čaka ogromno dela in treningov. Vem, da še nisem pokazal vsega," je dejal 19-letni Celjan. Selektor in trener slovenske reprezentance v hitrostnem plezanju Matic Kozmus je ob tem izpostavil še Marka Šalamona, ki je med kadeti prvi preplezal smer pod šestimi sekundami.

Le nekaj dni pozneje je slovensko hitrostno plezanje dobilo še zgodovinsko mednarodno potrditev. Zoja Leskovar iz AK Impol Slovenska Bistrica je na evropskem mladinskem prvenstvu v Zakopanah na Poljskem med starejšimi deklicami do 17 let osvojila drugo mesto. V finalnem razpletu je bila s časom 8,156 sekunde hitrejša od Ukrajinke Yevheniije Kolesnyk, zlato pa je osvojila Avstrijka Lara Haselwanter. "Vesela in ponosna sem na drugo mesto. Rezultat je nagrada za moje trdo delo," je po uspehu povedala Leskovarjeva. Kozmus pa je poudaril, da ima medalja širši pomen: "Zoja je osvojila svojo prvo medaljo, tako zase kot tudi za slovensko hitrostno plezanje. Z njenim rezultatom in ostalimi uvrstitvami sem izjemno zadovoljen. Slovensko hitrostno plezanje gre v pravo smer."

Da je smer razvoja res vse bolj jasna, kaže tudi širša slika. Hitrostno plezanje je v olimpijskem programu v Tokiu še nastopalo v kombinaciji s težavnostjo in balvani, v Parizu pa je že dobilo status samostojne discipline. Gre za 15-metrsko standardizirano smer, na kateri se dva tekmovalca pomerita drug ob drugem. Oprimki so vselej enaki, zato zmagujejo tisti, ki združijo moč, ritem, natančnost in popolno ponovljivost gibov. Kozmus ob tem poudarja, da se je hitrostno plezanje pri nas začelo intenzivneje razvijati šele konec leta 2023. Pomemben premik vidi v sodelovanju trenerjev, izmenjavi znanja in bolj sistematičnih pripravah. "Veliko smo delali na moči, suhih pripravah in posameznih mišičnih skupinah. Rezultati se že poznajo," pravi selektor.