Nejc Strojnik
Slovenija, Srbija in Severna Makedonija so uradno napovedale skupno kandidaturo za organizacijo moškega evropskega prvenstva v rokometu leta 2034. Novico je na redni letni skupščini Rokometne zveze Slovenije (RZS) potrdil predsednik Bor Rozman. Slovenska zveza si v tem okviru prizadeva za gostiteljstvo dveh skupin predtekmovanja, ene skupine glavnega dela tekmovanja ter enega polfinalnega obračuna. Zaključni del turnirja bi potekal v Beogradu, v tamkajšnji Areni, ki velja za največjo rokometno dvorano v regiji. Če bo kandidatura uspešna, bo Slovenija po tridesetih letih znova gostila evropsko prvenstvo, nazadnje je ta dogodek pripravila leta 2004. S tem bi se pridružila državam, ki so to tekmovanje gostile dvakrat. Srbija je bila gostiteljica leta 2012, Severna Makedonija pa bi prvič nastopila kot soorganizatorica moškega članskega prvenstva.
Več denarja, jasni cilji
Z novo kandidaturo se RZS podaja v ambiciozen organizacijski projekt, ki sovpada z obdobjem finančne konsolidacije. Po zahtevni organizaciji ženskega evropskega prvenstva leta 2022, ki je pustila finančne posledice, je zvezi do konca istega leta uspelo več kot prepoloviti dolg in stabilizirati poslovanje. Tudi prihodki iz sponzorskih virov so v vzponu – v letu 2023 so zrasli za 53 odstotkov, trend pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Med ključnimi podporniki so mednarodna naftna družba MOL – INA, podjetje Fagus GIS ter NLB kot generalni pokrovitelj. V letu 2025 RZS načrtuje 3,262 milijona evrov proračuna. Od tega bo 2,09 milijona evrov namenjenih reprezentančnim selekcijam, 700.000 evrov za ligaška tekmovanja in skoraj pol milijona evrov za razvojne projekte. Med slednjimi izstopajo programi, kot so Rokomet – moja igra, športni kampi, srednješolski rokometni centri ter rokometni oddelki v okviru šolskega sistema.
Za konkurenčnost je treba okrepiti proračun
Na klubski ravni pa se pomembne poteze dogajajo v prestolnici. Po zgodovinski osvojitvi državnega naslova so pri Slovanu storili nov korak in pri Evropski rokometni zvezi (EHF) uradno zaprosili za posebno povabilo (wild card) za nastop v elitni ligi prvakov. Čeprav neposredna uvrstitev v tekmovanje ni mogoča, ostajajo med devetimi kandidati za eno od šestih povabil. Med njimi so tudi ugledni evropski klubi, kot so Kielce, Pick Szeged, Nantes in Porto. Prednost Slovana sta domača infrastruktura, predvsem dvorana Stožice, ter podpora, med drugim od ljubljanskega župana Zorana Jankovića in Rokometne zveze Slovenije.
Kljub optimizmu pa klub ohranja tudi realen pogled na razmere. Trener Uroš Zorman, ki je z ekipo osvojil tako državno prvenstvo kot pokal, poudarja, da je nastop v evropski ligi, kamor se je Slovan kot prvak že uvrstil, v tem trenutku bolj dosegljiv cilj. Za konkurenčnost v ligi prvakov bi moral klub znatno okrepiti tudi proračun. Ta trenutno znaša približno 1,5 milijona evrov, po ocenah vodstva pa bi bilo za nastop med elito potrebnih vsaj tri do štiri milijone evrov letno. V tej luči se velja spomniti Celja, ki je v sezoni 2023/24, ko je Slovenija nazadnje imela predstavnika v ligi prvakov, na 14 tekmah skupinskega dela zabeležilo prav toliko porazov.
Vodstvo kluba medtem že krepi igralski kader. V Ljubljano prihajata reprezentanta Gal Marguč in Tadej Kljun, ekipo pa bo okrepil tudi izkušeni Staš Skube. Kljun, 22-letni zunanji igralec, ima mednarodne izkušnje iz portugalske Benfice in madžarskega Balatonfüredija, v zadnjem obdobju pa je postal tudi stalni član slovenske reprezentance. Marguč, 28-letni desnokrilni rokometaš, je bil dolga leta del Celja, nazadnje pa je igral v Našicah na Hrvaškem.
Vse bo jasno čez nekaj dni
Odločitev o tem, kateri klubi bodo prejeli povabilo za nastop v ligi prvakov, bo znana v torek, 24. junija, ko bo Evropska rokometna zveza (EHF) uradno potrdila seznam udeležencev. Po neuradnih informacijah naj bi bili Nantes, Pick Szeged in Kielce skorajda zagotovljeni prejemniki povabil, za preostala tri mesta pa se odvija izenačen boj. Ne glede na izid letošnje prijave pa bi se Slovanu možnosti lahko še okrepile v prihodnje. Od sezone 2026/27 bo v ligi prvakov namreč sodelovalo 24 ekip, kar bo vrata odprlo tudi slovenskemu državnemu prvaku.
Slovenski rokomet tako stopa v novo obdobje, zaznamovano z ambicijami, ki segajo onkraj domačih meja. RZS s kandidaturo za evropsko prvenstvo in klub Slovan z željo po igranju med evropsko elito kažeta, da verjameta v prihodnost, ki bi lahko slovenskemu rokometu prinesla še večjo prepoznavnost, gotovo pa bi se dodatno prebudila tudi navijaška strast.
