Potem ko je Slovenija z vzponom Primoža Rogliča, Tadeja Pogačarja, Mateja Mohoriča, Luke Mezgeca in ostalih asov postala svetovna kolesarska velesila, so se iz hibernacije predramili številni slovenski kolesarski klubi. Med njimi tudi kolesarsko društvo Branik Maribor, celo najstarejši tovrstni klub v Sloveniji, ustanovljen že leta 1900. Ja, davno predtem, ko je množično kolesarjenje postalo moderno.
In čeprav so branikovci zadnja leta pridno nastopali na rekreativnih prireditvah, kakšne kolesarske šole za naraščajnike niso ponujali - vse do lani, ko so štartali zares. Misija vzgoje mladih upov pa že po enem letu daje prve rezultate. Maribor je po dolgih sušnih letih namreč dobil prvega mladega tekmovalca na odru za zmagovalce na etapi kakšne dirke. Pred dnevi je na VN Idrije mladinec Nik Matjaž v uvodni etapi, šlo je za vzpon, dosegel drugo mesto, bil nato na kronometru četrti, na krožni etapi pa še tretji, vse skupaj pa je zadostovalo za skupno četrto mesto.
Zelo konkurenčni so bili tudi njegovi klubski sotekmovalci Timothej Kvar, Neža Frank Lorber, Rafael Markanović in Jan Gal Lončar.
A še posebej fascinantno je dejstvo, da je tudi Nik Matjaž kolesarstvo začel trenirati lani, avgusta 2025, ko so se v klubu odločili za nov korak naprej. Predtem se je namreč ukvarjal z nogometom. Se torej Mariboru kmalu obetajo vrhunski dosežki Branikove kolesarske falange? Trenutno je namreč v klubu 25 otrok in mladostnikov, od tega tudi tri dekleta, najmlajši pa so stari 10 let.
"Osnovna ideja kolesarske šole je, da se tako pomaga otrokom in mladim, da se začnejo ukvarjati s treniranjem cestnega kolesarstva. Vizija našega društva in kolesarske šole pa presega samo kolesarstvo. Naše delo z mladimi temelji na celoletni vadbi, kjer preko različnih vsebin in metod dela stremimo k razvoju vrednot, kako postati boljši človek, k razvoju veščin in sposobnosti, kako postati dober športnik, ter nazadnje še učenju tehnik in taktik, kako postati odličen kolesar. Produkt naše šole mora biti kompletna športna osebnost s pozitivnimi človeškimi vrednotami," trener kolesarske šole KD Branik Davor Bozovičar razlaga, da vrhunski rezultati niso na prioritetni listi, saj šport ponuja številne druge vrednote. Če pa seveda rezultat ob trdem delu pride zraven, toliko bolje.
"Čeprav so rezultati individualni, treniramo in dirkamo kot ekipa"
Ima pa kolesarstvo eno zanimivo specifiko. "Čeprav so rezultati individualni, treniramo in dirkamo kot ekipa," poudarja Bozovičar, prav ekipni duh pa otroke poganja pri vadbi: "Hkrati gradimo na odnosu med vrstniki, odnosu med klubskimi delavci in starši ter na odnosu do naših pokroviteljev in sponzorjev." Da je vse skupaj še bolj zanimivo, pa v društvu (so)organizirajo številne rekreativne prireditve.
Že to soboto, 16. maja, bo na sporedu maraton Po sadno vinskih cestah, 6. junija sledi Velika nagrada Maribora, naslednji dan maraton Okoli Pohorja, 4. julija pa Vzpon na Areh.
Kaj pa, ko se kolesarska sezona tam nekje jeseni konča? Na spored pridejo druge aktivnosti, pove Bozovičar: "Sezona se resda konča, naše delo pa ne. Takrat se začnemo ukvarjati z drugačnimi športi, kot je pohodništvo, gimnastika, športne igre, gorski tek, drsanje, tek na smučeh in plavanje. Samo celovit športnik je pravi športnik in le tak si lahko zagotovi zdravo in dolgo športno pot."
Na kolo med trto in sadno drevje
Pesnica pri Mariboru bo tudi letos gostila enega najbolj prepoznavnih rekreativnih kolesarskih dogodkov severovzhodne Slovenije – 33. maraton Po sadno-vinskih cestah. Tradicionalna prireditev, ki jo organizira Kolesarsko društvo Branik Maribor v sodelovanju z Občino Pesnica, bo na sporedu jutri, 16. maja 2026, s startom in ciljem pri občinski stavbi v Pesnici pri Mariboru. Organizatorji tudi letos pričakujejo rekreativne kolesarje, ki bodo lahko izbirali med dvema trasama – krajšo 25-kilometrsko in daljšo, bolj razgibano 60-kilometrsko potjo.
Maraton ni tekmovalnega značaja, temveč je namenjen predvsem športnemu druženju, aktivnemu preživljanju prostega časa in odkrivanju čudovitih vinorodnih gričev Slovenskih goric. Trasi vodita skozi slikovite kraje, med vinogradi, sadovnjaki in urejenimi štajerskimi cestami, kar daje dogodku poseben pečat.
Daljša trasa vodi proti Kungoti, Šentilju, Sladkemu Vrhu, Velki, Jakobu, Jarenini in Gačniku, medtem ko je krajša različica primerna tudi za družine, manj izkušene rekreativce in vse, ki si želijo sproščenega kolesarskega dne v naravi. Organizatorji poudarjajo, da so dobrodošli tudi kolesarji z električnimi kolesi.
