Irena in Mitja Osterman sta prišla iz občine Logatec. Kmetujejo na Planinskem polju in pravita, da zveri so problem. Še bolj pa ju skrbi, da je vse manj kmetijskih, obdelanih površin. Napadov volka sicer pri njih še nikoli ni bilo, a se bojijo.
“Pred tremi leti so nam šakali napadli sredi dneva žrebička,” je povedala Irena Osterman. Imeli so srečo, da so šakale pregnali in žrebiček je preživel.
“Živali imamo ograjene, a samo višje ograje niso rešitev. Potem bomo kot v koncentracijsem taborišču. Glavne težave so pri nas z jelenjadjo, ki uničuje pridelek. Visoke ograje pa krnijo izgled podeželja,” je opisovala. Njen soprog je dodal, da so zveri pač last države, ki naj zanje poskrbi. “Gre za to, da jih je pravo število,” je dejal, da jih je sedaj preveč. Strinjal se je, da lahko volkovi tudi poskrbijo, da je jelenjadi manj, a da je slišal tudi, da kjer je veliko jelenjadi, to pomeni, da se bo tam sčasoma pojavil še volk. “Saj so strokovnjaki, ki temu sledijo in bi morali imeti to pod nadzorom. Nismo mi tisti, ki bomo to za državo delali,” je pojasnil Mitja Osterman in pokimal ob besedah, da nihče ni proti vsem volkom ali medvedom.
Nista kmeta, prišla sta iz solidarnosti
Govorci na trgu ob regionalni cesti so bili bolj ognjeviti. Predsednik sindikata kmetov Andrej Medved je dejal, da zahtevajo tudi odstop ministra za okolje, Simona Zajca in da sami niso zavedeni s “simptomom plišastega medvedka”. Prisotnost ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec in njeno zagotovilo, da se vlada zaveda situacije in se zavezuje, da bo spoštovala podeželje in poskrbela za kmete, ki skrbijo za obdelano pokrajino, sta se izgubila v slikovitih besedah evropskega poslanca SDS in SLS, Franca Bogoviča ter podpredsednika sindikata kmetov Romana Žvegliča.
“Volkove bi bilo treba dati v ograde na Kočevsko"
Okoli trga, na katerem se je organiziral shod, je hodil predsednik SLS, Marjan Podobnik, ki je pred kratkim prišel na plan z idejo, da bi se lahko kmete na meji s Hrvaško spremenilo v “nekakšne graničarje”, ki bi namesto policije skrbeli za varnost žice na meji. A boljše samoorganiziranje kmetov v primeru zveri, odločno pove, nikakor ne bi bilo primerno. “Volkove bi bilo treba dati v ograde na Kočevsko, pustiti pa sto ali nekaj več medvedov,” je dejal ob zaključku shoda.
Medvedov več, hrane manj
“Narava brez favne ni nič,” je kimal Jožef Pino Klabjan, ki je na shod prišel iz Istre v lovski opravi. “Kmetje in lovci sodelujemo in smo prvi, ki skrbimo za živali,” je dejal, da sam večjih težav z zvermi v vinogradu nima. “Seveda pa so povsod divji prašči, ki hitro zbežijo. Glavni problem je, da se krajina zarašča,” je dodal, da je odstrel volkov pač med najzahtevnejšimi.
