Dodatno zadolževanje ne bo potrebno, je ob tem povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
"Vlada je sredstva zagotovila z velikimi napori, ker se zaveda pomembnosti in nujnosti hitre pomoči. Sredstva bomo skrbno porabili," je na novinarski konferenci po seji vlade zatrdil Boštjančič.
Kot je pojasnil, bodo 520 milijonov evrov razporedili na poseben podprogram, ki so ga odprli na ministrstvu. "Novi podprogram nam bo omogočil, da transparentno prikazujemo izvajanje kriznih ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč," je dejal.
Na podprogram bodo 300 milijonov evrov prerazporedili s proračunske postavke upravljanja s finančnim premoženjem, kjer so pripravljena predvsem sredstva za dokapitalizacijo družb pod okriljem Slovenskega državnega holdinga, Boštjančič je omenil elektrodistributerje. Za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna.
"Teh 220 milijonov evrov bo vplivalo na nekaj višji primanjkljaj v letu 2023," je dejal minister. Trenutno je za letos ob 16 milijardah evrov odhodkov proračuna načrtovanega 2,9 milijarde evrov primanjkljaja. V deležu bruto domačega proizvoda se bo primanjkljaj povečal s 4,5 na 4,9 odstotka, je povedal Boštjančič.
Glede 300 milijonov evrov pa je dejal, da jih verjetno letos še ne bodo porabili, pač pa jih bodo prenesli na izvenproračunski sklad, namenjen odpravi posledic vremenske ujme, ki ga bodo ustanovili do konca leta. V tem skladu se bodo zbirala sredstva še iz drugih virov, tudi donacij.
Za letos predvideni projekti se z rebalansom ne bodo ustavljali, je zagotovil. Izjema je morda del investicij, predvsem gradbenih. Prav tako vlada za zdaj ne namerava zviševati zgornje meje skupnih odhodkov proračunov za prihodnji dve leti, o katerih usklajevanja potekajo prav zdaj. "Bodo pa morali posamezni resorji upoštevati realnost poplav in preoblikovati svoje prioritete," je še dejal Boštjančič.
