Z nakupom družbe OMV Slovenija in njegovih 120 bencinskih črpalk OMV, Eurotruck in Avanti/Diskont se madžarski Mol v Sloveniji krepi in bo z obstoječimi bencinskimi črpalkami Mola in hrvaške Ine imel v Sloveniji 173 bencinskih črpalk ali tretjino trga, le nekaj manj od Petrola, ki jih ima 318, v preostalih državah nekdanje Jugoslavije pa še 182. Špekulira se, da naj bi tudi za 13,69-odstotnim lastništvom slovaško-češke družbe J&T v Petrolu stal prav madžarski Mol, kar pa za zdaj vsi vpleteni zanikajo. Za slovenski del OMV so Madžari odšteli 301 milijon evrov. Z nakupom OMV Slovenija bo tudi Murska Sobota, kjer je sedež Mola Slovenija, dobila daleč največje podjetje, ki bo letno ustvarjalo okrog 1,1 milijarde evrov prihodkov in vsaj 30 milijonov evrov čistega dobička. Skupina Mol ima zdaj v devetih državah 1941 bencinskih servisov ter vodilni položaj na Madžarskem, Hrvaškem, Slovaškem in v BiH.
Nakup OMV je stal precej manj od milijarde evrov, kolikor bo za pretekli teden sklenjeni dogovor za združeno Novo KBM in Abanko morala odšteti madžarska OTP, ki je predtem že za 323 milijonov evrov kupila SKB banko in se tako dokopala do več kot 30 odstotkov bančnega trga v Sloveniji. OTP banka prek ljubljanske nepremičninske družbe Mendota Invest vlaga tudi v izgradnjo ljubljanskega potniško-trgovskega centra Emonika, ki naj bi zrasel do leta 2025, vanj pa bi zasebni investitor vložil 250 od 387 milijonov evrov.
Lani jeseni je madžarska TV2 Media za pet milijonov evrov kupila od Telekoma Slovenije Planet TV, zanima se še za Telekomov TSmedia in spletni portal Siol.net. Ob koncu leta 2019 pa je madžarska državna družba Comitatus-Energia za devet milijonov evrov kupila Terme Lendava. Madžarska kaže interes še za naložbe v Luki Koper in pri gradnji drugega železniškega tira med Koprom in Divačo.
Danes smo mi kosilo za druge
Ekonomist dr. Marko Jaklič, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, ob zadnji večji naložbi madžarskih podjetij v Sloveniji pove, da smo v večjem valu madžarskih naložb v Sloveniji, podobnem, kot je bil slovenski val naložb pred desetimi do petnajstimi leti v državah nekdanje Jugoslavije. "Včasih smo mi imeli kosilo, danes smo kosilo za druge," je jasen Jaklič. Ob tem ga ni presenetilo, da so bencinske servise avstrijskega OMV kupili pri madžarskem Molu, saj je ta od prihoda v Slovenijo kazal velike ambicije. "Hkrati bo s hrvaško Ino slovenski trg bolj vezal na rafinerijo nafte, ki jo ima pri hrvaški Reki," doda Jaklič.
V tem pogledu Slovenci že nekaj časa izgubljamo, za to pa smo si sami krivi, meni Marko Jaklič. "Pred leti smo se odločili, da ne bomo razvijali svojega trga kapitala, kakor so ga recimo Hrvati ali Madžari. Prav tako smo zavračali lastne tajkune - tudi sam jim nisem naklonjen -, medtem ko sedaj sprejemamo madžarske, hrvaške, srbske in še kakšne tajkune," ugotavlja ekonomist. Spomni, da je v času prve Janševe vlade, med letoma 2004 in 2008, prav tako bilo na voljo veliko denarja, mnogi vodilni menedžerji pa so se v strahu, da bodo zamenjani, takrat odločali za menedžerske prevzeme, a ko je prišlo do večje gospodarske krize, se je politika do teh pojavov odzvala negativno.
"Še več madžarskega kapitala lahko v prihodnje, ne le pri ljubljanski Emoniki, pričakujemo na nepremičninskem trgu, saj so se Madžari še iz časov Avstro-Ogrske naučili, da morajo zakoličiti svoj prostor, mi pa ne znamo udejanjiti lastne nacionalne strategije. Iz naših podjetij se umikajo zahodni investitorji, čista špekulacija pa bi bila reči, da utegnejo kasneje Madžari svoja podjetja odprodati Kitajcem ali Rusom, pri čemer so slednji že večkrat nakazali, da svojo Sberbank umikajo s teh trgov," sklene Jaklič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
