Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za revizijo postopka, s katero je premier Janez Janša skušal doseči razveljavitev sodbe v tožbi, ki ga je zoper Janšćo vložila novinarka TV Slovenija Evgenija Carl. Novinarka je tožbo za plačilo odškodnine zaradi razžalitve vložila zaradi Janševega tvita: "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan."
Vrhovni sodniki so presodili, da "uporaba tviterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja niti ne more biti izgovor za afektivno in še manj za premišljeno ravnanje, podajanje vrednostnih sodb pa je omejeno z (ne)obstojem zadostne dejanske podlage. V nasprotnem so lahko zapisi na tviterju izrečeni izključno z namenom sramotitve in očrnitve posameznika.
"Namen sprejete odločitve ni v tem, da bi posegala v jedro toženčeve svobode izražanja ali v intimni občutek tretjih oseb glede njihovega svobodnega (političnega) izražanja prek spleta. Prav tako sporočilo sodbe v obravnavani zadevi ni v tem, da toženec ne bi smel kritizirati osrednjega nacionalnega medija ali izreči mnenja o tožničini (ne)pristranskosti, ali da bi se moral vesti spodobno in politično korektno in da bi moral biti njegov diskurz argumentiran. Gre za to, da je bilo razmerje med tožničino osebnostno sfero in toženčevo svobodo izražanja porušeno do take mere, da to utemeljuje poseg v svobodo izražanja slednjega," med drugim v sodbi ugotavlja vrhovno sodišče.
"Ne glede na omenjeno jedro presoje v obravnavani zadevi ima dejstvo, da je toženec širil mnenje o tožnici - novinarki, pomembno težo. Pojem časti in dobrega imena je namreč večplasten. V njem se prepletata zavest o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast) in spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih ljudi (zunanja, objektivna čast). Zunanja čast zajema človekovo delovanje v vsej njegovi celovitosti, tudi v poklicnem delovanju. S tem, ko ji z uporabo grobih besednih figur odreka odlike, ki so bit novinarskega dela, toženec tožnico razvrednoti kot novinarko in ji jemlje veljavo v očeh drugih, spričo uporabljenega seksističnega podtona pa tudi kot žensko, s čimer je bil porušen njen notranji mir," je še ugotovil senat vrhovnega sodišča.
Carlova: Dan zmage. DNS: Sodišče je sporočilo, kaj ni dopustno
"15. 9. je dan za zmage. Ne samo Primorska, razlog za praznovanje ima tudi kultura komuniciranja," je v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča na Facebooku zapisala Carlova. Društvo novinarjev Slovenije (DNS) pa je odločitev vrhovnega sodišča označilo za izredno pomembno, saj z njo sodišče vsem, ki v javnem diskurzu profesionalno diskreditirajo, žalijo ter sramotijo novinarke in novinarje, sporočilo, da to ni dopustno. "Napadi na novinarje, še posebej na družbenih omrežjih, so od leta 2016, ko je aktualni predsednik vlade novinarki zmerjal s prostitutkami, postali stalnica, s katero se novinarji srečujejo dnevno. Novinarke so še pogosteje tarče spletnega nadlegovanja kot njihovi moški kolegi, to nadlegovanje je bolj osebno, grobo, seksistično in šovinistično, žalitve se nanašajo na fizični videz novinark," so zapisali.
Ob odločitvi vrhovnih sodnikov v tožbi Mojce Šetnic Pašek so bili v društvu takrat zgroženi, tokrat drugačna odločitev sodišča pa po oceni društva potrjuje kritike, izrečene na račun takratne sodne odločitve. "Razumeli bi, da se pogledi sodnikov razlikujejo, če bi šlo za mejni zadevi, vendar pa ocenjujemo, da gre pri Janševem tvitu za šolski primer prekoračitve pravice do svobode izražanja. Po našem mnenju je sodišče tokrat dalo pravilno težo pravici do ugleda ter profesionalnega in osebnega dostojanstva novinarke," so dodali.
V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodnici in sodniki Jan Zobec kot predsednik ter mag. Nina Betetto, dr. Mateja Končina Peternel, Vladimir Horvat in Tomaž Pavčnik kot člani. Odločitev je bila sprejeta z večino glasov.
Lani je sicer vrhovno sodišče odločali tudi o Janševi zahtevi za revizijo v tožbi Mojce Šetinc Pašek, torej drugeg omejene v tem tvitu. A odločitev je bila takrat popolnoma drugačna: takrat je večina vrhovnih sodnikov v presoji Janševega tvita ocenila, da "v tem konfliktu med svobodo političnega izražanja toženca in pravico do časti in dobrega imena tožnice da prednost razsvetljenskemu načelu, da samo svobodna razprava o pomembnih družbenih temah omogoča približevanje resnici". Zato so sodbo spremenili in tožbeni zahtevek novinarke zavrnili.
Novinarki sta od Janše zaradi duševnih bolečin od aktualnega premierja terjali vsaka po šest tisoč evrov odškodnine. Poleg odškodninske tožbe novinarki sicer zaradi spornega zapisa Janšo preganjata tudi kazensko, Janez Janša je bil na prvem sojenju 24. novembra 2018 nepravnomočno obsojen zaradi razžalitve obeh novinark, a je sodba bila razveljavljena, ponovno sojenje pa še traja.
