Petra Vidali
Novinarji kulturne redakcije kandidate za Večerove kulturnice in kulturnike Štajerske po izboru strokovne žirije po navadi izberemo med umetniškimi poklici, ki so manj na očeh javnosti: pesnice in pesnike z vrhunsko poezijo, ki jo prebere sto ljudi, slikarke in slikarje, ki skriti pred očmi javnosti ustvarjajo v svojih ateljejih, glasbenike v nekomercialnih zvrsteh ... Za gledališče in film velja, da sta spektakelski umetnosti in da so njuni ustvarjalci že po definiciji "pred očmi javnosti". Zlasti velja to za tiste, ki so na odru oziroma pred kamero, za igralke in igralce, za pevce in pevke v glasbenih oblikah gledališke umetnosti ali za balerine in baletnike. Tudi med njimi so seveda velike razlike: samo igranje v gledališču praviloma ne prinese prepoznavnosti. A če starejše generacije poznajo Mileno Zupančič zaradi filmskih vlog, predvsem večne Mete iz večnega Cvetja v jeseni, poznajo sodobne generacije sodobne igralke in igralce predvsem zaradi serij. Naši trije nominiranci, Mateja Pucko, Vladimir Vlaškalić in Miha Bezeljak, niso veliko igrali v serijah. Pravzaprav skorajda niso igrali. Arhivi pomnijo, da se je Vlaškalić pojavljal v Lepo je biti sosed, Bezeljak pa je bil nekaj časa stalnica v drugi sosedski sagi, Dragi sosedje. Aja, pa v reklami za trgovsko podjetje z rumeno-zelenim logotipom je sam svoj mojster v stilu animirane serije A je to!
Ampak na svojih odrih, Pucko in Vlaškalić na odru Dvorane Frana Žižka v SNG Maribor, včasih pa tudi na Malem odru, Miha Bezeljak pa na odrih Lutkovnega gledališča Maribor, so to tisti igralci, po katerih se publika lahko orientira. Preprosto veš, da bodo nalogo opravili ne samo korektno, ampak odlično.
Miha Bezeljak je lutkovni animator, igralec in performer. Primorec je prinesel med Štajerce duh improvizacije, commedie dell'arte, mediteransko odprtost in veselje. Njegov izjemni Ostržek je gostoval na najpomembnejših lutkovnih festivalih na svetu in bil na mnogih tudi nagrajen. Izpostaviti pa je treba tudi delo Mihe Bezeljaka na edinem mariborskem stalnem "nevladnem" gledališkem odru, na Intimnem odru v GT22, kjer smo ga nazadnje videli v solo performansu Dobra družba.
Mateja Pucko je igralski steber mariborske Drame. Predstave za odrasle in za otroke varno pripelje do srečnega konca. V vlogah v obeh predstavah po romanih Draga Jančarja, To noč sem jo videl in In ljubezen tudi, je prepričala in ganila s človeško toplino, v predstavah za otroke pa - zlasti v vlogah radoživih in hudomušnih čarovnic - očara in začara mlado publiko. Njena vloga Čarovnice Hillary (ki gre v opero) je postala skoraj tako večna kot kakšne velike filmske vloge.
Vladimir Vlaškalić je brez dvoma prvak ansambla mariborske Drame. V pretekli sezoni je v Molièrovem Tartuffu iz svetohlinskega lika izvabil še nikoli videne in komaj verjetne lege, v odrski adaptaciji Jančarjevega romana pa je suvereno odigral nesuverenega vojaka, ki zasebne frustracije, seveda neuspešno, kompenzira s pokorščino totalitarizmu.
Za vse naše nominirance velja, da so že zdaj - čeprav gotovo vse čakajo še leta dobrih vlog - trajno zaznamovali mariborsko, štajersko in slovensko gledališko krajino. Seveda, če bi delali v Ljubljani, in četudi samo na odrih, bi hitro obveljali za zvezdniške gledališke igralce.
Osebnosti, ki vplivata na krajino
Za kulturnici med osebnostmi, ki jih izbirate bralci, smo tokrat nominirali vidni umetnici iz po navadi bolj nevidnih poklicev. Akademska kiparka Vlasta Zorko je, kot radi rečemo, mariborska mestna kiparka, saj je zasnovala veliko javnih obeležij. Njeno delo je postalo integralni del mestne krajine. Lani je postala tudi častna občanka mesta. Svojo vlogo jemlje resno, kar potrjuje tudi s tem, da je še zmeraj kritična do mestnega odnosa do umetnosti na vseh nivojih.
Pisateljica Nataša Kramberger, nedavna dobitnica nagrade Prešernovega sklada za esejistični roman Po vsej sili živ, prav tako spreminja krajino. V Jurovskem Dolu na svoji učni kmetiji počasi znova vzpostavlja naravno ravnovesje, v svojih knjigah in v Berlinu, ki je njen drugi dom, pa se ukvarja s tem, kako zavest o ogroženosti narave in življenja predati množicam sredi betonskih krajin.
