Varuhinja vložila zahtevo za oceno ustavnosti in da se rubeži socialne pomoči po Šutarjevem zakonu zamrznejo

Po besedah varuhinje človekovih pravic Simone Drenik Bavdek mora biti vsak poseg v socialnovarstvene prejemke strogo omejen in ustavno dopusten.

Simona Drenik Bavdek 
Simona Drenik Bavdek 
Robert Balen
Datum 13. februar 2026 17:50
Čas branja 2 min

"Pri varuhu smo dobili veliko opozoril, tudi pobud prebivalcev iz različnih koncev Slovenije z različnimi osebnimi okoliščinami, ki opozarjajo na problematiko izvrševanja tega člena," je povzela Drenik Bavdek. Po njenih besedah gre za starejše, enostarševske družine, družine z več otroki, invalide oziroma osebe z oviranostjo, kronične bolnike, posameznike s težavami v duševnem zdravju, brezdomne osebe in ljudi brez socialne mreže.

Kot je poudarila, je bil zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon, sprejet izjemno hitro, brez temeljite analize socialnih posledic in posegov v človekove pravice. Glede na do sedaj ugotovljeno je skladno s svojimi pristojnostmi dolžna ukrepati, po zakonu o ustavnem sodišču pa ima privilegiran položaj za vložitev zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, če meni, da nedopustno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Dodatne ustavnopravne pomisleke vzbujajo retroaktivni učinki določbe. Ureditev namreč omogoča tudi poseg v zvezi s prekrški, storjenimi pred uveljavitvijo Šutarjevega zakona. Povzroča tudi nesorazmerne posledice, diskriminacijo in vzpostavlja domnevo, da upravičenec z več neplačanimi globami zlorablja sistem, ne da bi mu omogočil, da to domnevo izpodbija ali pojasni okoliščine svojega položaja, so poudarili v instituciji varuha.

Kot je poudarila Simona Drenik Bavdek, otroci niso odgovorni za nastanek dolgov svojih staršev, a jih ukrep neposredno prizadene, saj ne vsebuje zadostnih varovalk, ki bi postavljale otrokove koristi v ospredje.

Pri varuhu še opravljajo analizo Šutarjevega zakona z vidika ustavnosti, zakonitosti ter skladnosti z mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic. Ko bo opravljena, se bodo odločili, ali bodo tudi glede drugih členov ravnali podobno ali pa to morda ne bo potrebno.

Finančna uprava RS (Furs) je, kot je znano, po novem letu na podlagi Šutarjevega zakona začel izdajati sklepe o izvršbi dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane terjatve zaradi prekrškov. Prejšnji teden so se pristojni dogovorili za ukrepe, ki bi preprečili izvršbe celotnemu gospodinjstvu, pa tudi za obveščanje dolžnikov, da imajo možnost obročnega plačila dolgov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
283 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
22%
226 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
19%
192 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
225 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
10%
103 glasov
Skupaj glasov: 1029