Varnost šol: Ob novi grožnji, tokrat z eksplozivno napravo, so se pokazale dodatne pomanjkljivosti, pravijo ravnatelji

"V šoli je bila nameščena eksplozivna naprava," se začne elektronsko sporočilo že s strašljivim naslovom Prerezali vam bomo grla, ki ga je včeraj v več kot 220 vrtcih, šolah in srednjih šolah prejelo več kot 800 naslovnikov. Okoli 18 šol je pouk na lastno pest odpovedalo, v nekaterih drugih so evakuirali učence in učitelje, nato pa nadaljevali pouk, ko so policisti in gasilci preverili, ali je šola varna, ponekod pa so pouk nadaljevali povsem nemoteno.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so zaradi groženj, ki so jih v prvih šolah prejeli v zgornjih jutranjih urah, aktivirali protokol obveščanja in ukrepanja v primeru groženj v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki so ga sprejeli lani, ko je ob podobni grožnji ob odzivu šol nastal pravi kaos. Kaj se je v šolah dogajalo tokat in česa so se v izobraževalnih ustanovah naučili ob novih grožnjah?

Pri pouku slaba polovica otrok

Na Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so imeli pouk, vendar je manjkala več kot polovica otrok, pripoveduje ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. "Ob 7.10 sem videla sporočilo z grožnjo o bombi, ker me je na to, naj bom pozorna nanj, opozorila kolegica z druge šole. Poklicala sem na 113, povedali so, naj počakamo na njihov prihod. Ob pol osmih so prišli gasilci in policisti, šolo smo evakuirali, vse otroke, vse zaposlene 'spravili ven' na točko za evakuacijo. Policisti so šolo ogradili, preverili, če je prazna, pregledali, če bi kje bil kakšen nenavaden paket ali kaj takega v okolici in zgradbi, in po približno eni uri so nam dovolili, da se vrnemo v šolo," razlaga ravnateljica. V tem času so, ker se je ob 8.15 začel pouk, starši vozili otroke v šolo. Ko so videli, da se dogaja evakuacija in da je pred šolo policija, prav tako pa so bile dostopne novice o dogajanju, so nekateri starši otroke odpeljali domov. "Rekli smo jim, naj jih odpeljejo, če mislijo, da je tako prav. Z ostalimi učenci smo se vrnili v šolo, staršem sem poslala obvestilo, da je šola pregledana, varna in da jih pozivamo, naj tudi otroke, ki so jih odpeljali, če imajo možnost, pripeljejo nazaj v šolo," pove sogovornica.

V šoli je bila torej slaba polovica otrok. Ravnateljica je vsem učiteljem poslala navodilo s prošnjo, da se z učenci pogovorijo o dogodku, sovražnem govoru, nestrpnosti, "o tem, da gre verjetno za lažni alarm, da pa previdnost ni nikoli odveč", ter tudi o tem, da so naredili vse, kar so jim pristojne službe naročile, in da upajo, da se taki dogodki ne bodo ponavljali. "Tudi starše sem pomirila, da bomo vedno ukrepali v skladu z varnostjo otrok, da bomo sledili navodilom, stoodstotno pa nihče ne ve …"

Za razliko od lanskega dogodka, ko se je grožnja nanašala na prihodnje dneve, so bili tokrat v šolah z dogajanjem seznanjeni med sedmo in pol osmo uro in takrat še ni bilo ravno jasnih navodil, ali naj gredo iz šol ali naj ostanejo, kaj naj storijo in kako. Prav tako je bilo na terenu toliko ekip policistov in gasilcev, da fizično niso zmogli vsega opraviti naenkrat. "Tokrat je bila večja zmešnjava kot takrat, ko je bila grožnja napovedana vnaprej, zdaj pa se je bilo treba odločiti v par minutah." Sogovornica je prepričana, da bo potrebna še "malo večja usklajenost med različnimi službami - kaj kdo dela, kdo je tisti, ki odloči, ker to nas je zdaj vse zadelo nepripravljene".

"Mi smo zaprta šola"

"Pri nas je sporočilo prišlo na elektronski naslov, ki ni več v uporabi, vsaj ne vsak dan. Pred tem ga je uporabljala moja predhodnica, danes nanj prihajajo samo še reklame in podobno. Prav tako v šolo nihče ne bi mogel vstopiti, ker smo zaprta šola. Čez vikend je pod alarmom, kar pomeni, da bi se tudi zaznalo, če bi kdorkoli vstopil," razlaga ravnateljica Osnovne šole Tabor I v Mariboru Martina Rajšp in dodaja, da je bila zato prepričana, da pretiranih razlogov za preplah ni. O sporočilu je obvestila policijo, ki je naredila zapisnik, predala jim je vso dokumentacijo, nato pa so sledili njenim navodilom. "Tudi z ministrstva smo dobili e-pošto, tako da tudi temu sledimo, pouk nemoteno teče naprej. Staršem sem poslala obvestilo, da smo zadevo prejeli in jo predali naprej in da bodo dobili še kakšno obvestilo o tem, kar se je dogajalo, tako da smo jih pomirili," pove sogovornica. Na njihovi šoli ni bilo evakuacije, starši pa so iz šole odpeljali le enega otroka, od drugih staršev ni dobila sporočil ali telefonskih klicev, poudarja sogovornica, zato je dan kljub vsemu minil mirno.

Sporočilo mora priti prej

Predsednica združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani Mojca Mihelič je policijo o grožnji obvestila šele čez dan, saj je bilo jasno, da gre "spet za generično sporočilo", prav tako ne ve, ali bodo "vsakič skakali iz šol", ko si bo kdo izmislil novo potegavščino. "Tudi naši starši so začeli klicati šele okoli poldneva, ko so začeli v medijih brati o tem. Takrat sem jim poslala splošno obvestilo, naj ne bodo zaskrbljeni. Otroci normalno funkcionirajo in nikogar ni strah zaradi tega. V šoli imamo prešeren živžav." Ravnateljica je bila torej prvi filter, da je presodila o resnosti grožnje, kar se ji zdi tudi "ravnateljeva odgovornost", pojasnjuje sogovornica.

V združenju o problematiki še niso uspeli govoriti, saj so bili ravnatelji danes precej zaposleni z dogajanjem na posamičnih šolah, nekateri že od jutranjih ur, nekateri, kot denimo na šoli sogovornice, so sporočilo dobili bolj pozno. "Takrat sem poklicala na ministrstvo, kjer so mi zagotovili, da že pripravljajo obvestilo za šole, ki smo ga dobili malo po začetku prve šolske ure," izpostavlja sogovornica. Sporočilo je bilo splošno, šole so kljub sporočilu ravnale vsaka po svoje, kot že rečeno so ene odpovedale pouk, druge evakuirale učence, tretje pa nič od tega in je pouk potekal normalno.

"To je bila druga 'vaja', ki bo odpravila še dodatne pomanjkljivosti, ki so se pokazale," pravi o protokolu ravnanja ob grožnjah v šolah ravnateljica. Ena od pomanjkljivosti je pravočasno obveščanje, meni. Prvi indic je bil že ob petih zjutraj in policija oziroma šolsko ministrstvo bi morala "takoj oblikovati sporočilo, ki bi bilo z urgentno pošto elektronsko poslano na vse šole, vrtce, da bi reagirali enako". Tako pa so nekateri prej kot v obvestilu v medijih prebrali, da poslana grožnja predstavlja minimalno tveganje. Mojca Mihelič je prepričana, da bi bilo, če bi obvestilo prišlo prej, "danes za pouk prikrajšanih veliko manj otrok". Ravnateljico še skrbi, da utegne biti tovrstnih sporočil toliko, da jih ne bomo več jemali zares niti takrat, ko bi to bilo nujno.