
Vsaj enkrat na mesec se Marko Prot pred odhodom v službo s prvim jutranjim avtobusom pelje iz Radelj do Dravograda, nato pa odteče nekaj več kot 40 kilometrov - čez Košenjak, Pernice, Sv. Jernej nad Muto, - nazaj do doma. Ultra trail tekač, ki se je nedavno z vrhunsko uvrstitvijo vrnil tudi z enega bolj prestižnih, največjih ultra trailov na svetu - Ultra trail du Mount Blanc (UTMB), zadnji dve leti po domačih vrhovih kot sta Kapunar in Bricnikov vrh, trenira vsak dan. Ponavadi začne ob petih zjutraj, trening opravi v eni uri oziroma uri in pol. Letos je pretekel že približno 3800 kilometrov, kar je več od njegovega povprečja, ko sicer letno premaga 4000 kilometrov. V treningih po stadionih, kjer tečeš le v krogu, ne vidi smisla. Ko se cestni tekači preizkusijo v trailu, se ne vrnejo več na cesto, pravi. "V naravi gledaš okoli sebe, bolj sproščeno je, treningi so povsem drugačni, na stadionu pa kot robot le nabijaš kroge, res pa je, da so poti napornejše," je povedal.

