Iz Skupine SIJ so sporočili, da so razvili nova jekla pod blagovno znamko trajnostnih jekel, imenovano Green², s katero
odgovarjajo na potrebe kupcev, ki povprašujejo po jeklih z majhnim ogljičnim odtisom in preverljivim trajnostnim poreklom.
Aleš Falatov, direktor za marketing in razvoj poslovanja, je pojasnil, da v industriji še ni enotne opredelitve t. i. zelenih jekel, prav tako ne zakonodajnega okvira, ki bi omogočal nadzor nad trajnostnimi trditvami, obenem pa na trgu najdemo marsikatero jeklo, ki je navkljub navedbam proizvajalca vse prej kot zeleno. "V Skupini SIJ smo identiteto nove blagovne znamke našli v preverljivi opredelitvi zelenega jekla, ki temelji na večdesetletni proizvodnji po načelih krožnega gospodarstva, in v uporabi certificiranih obnovljivih virov energije. Poleg tega je naš proces v celoti izpeljan na eni lokaciji, brez dodatnih emisij zaradi proizvodnje jekla v različnih državah ali celo na različnih celinah. Oddaljujemo se od pogostih praks zelenega zavajanja v industriji, o čemer bomo tudi ozaveščali kupce, ki resnično želijo jekla z majhnim ogljičnim odtisom in preverljivim trajnostnim poreklom," je komentiral Falatov.
Številni jeklarji šele zdaj začenjajo prehod s klasične proizvodnje jekla iz železove rude v plavžih na reciklažno proizvodnjo v elektroobločnih pečeh (EOP), Skupina SIJ pa izključno to tehnologijo uporablja že več kot štiri desetletja, poudarjajo. Danes je v Evropi le približno 40 odstotkov jekla proizvedenega po krožnogospodarski tehnološki poti, še manj pa je proizvajalcev, ki to združujejo z uporabo obnovljivih virov energije in lokalno proizvodnjo. Že standardni jekleni izdelki Skupine SIJ dosegajo trajnostne lastnosti, ki jih mnogi proizvajalci danes tržijo kot premium zelene linije jekel. Jekla pod znamko Green² pa so namenjena kupcem, ki želijo še v večji meri zmanjšati ogljični odtis, razlagajo v Skupini SIJ.
Kupce bodo podprli tudi z okoljskimi deklaracijami proizvodov (EPD), standardiziranimi in neodvisno preverjenimi dokumenti z informacijami o okoljskem vplivu proizvoda v celotnem življenjskem ciklu. Tudi s tem se oddaljujejo od praks zelenega zavajanja v industriji, o čemer bodo z različnimi aktivnostmi tudi ozaveščali kupce, ki resnično želijo jekla z majhnim ogljičnim odtisom in preverljivim trajnostnim poreklom.
Skupina Sij se je sicer medtem z bankami dogovorila o podaljšanju pogojev za izpolnjevanje obveznosti do konca leta, sklenitev dogovora o refinanciranju pa pričakuje še v jesenskih mesecih, po zadnjih informacijah ni izključeno, da bi dogovoru o refinanciranju sledil postopek za prodajo skupine. V polletju so ustvarili 518 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Predvsem zaradi nižjih prodajnih količin in cen se je EBITDA znižal za 51,2 odstotka na 20,4 milijona evrov. Čista izguba je ob polletju znašala 23,8 milijona evrov. Kljub oteženim okoliščinam v mednarodnem poslovanju so v prvem polletju povečali delež izvoza in so z njim ustvarili 87,8 odstotka čistih prihodkov od prodaje. Glavni izvozni trgi skupine Sij ostajajo Nemčija, Italija, ZDA ter druge evropske države.
Han: SIJ moramo ohraniti
Gospodarski minister Matjaž Han je v intervjuju za Večerovo prilogo V soboto glede razmer v SIJ-u komentiral:
"Kar se tiče Skupine SIJ, vidim tri glavne probleme. Prvi je geopolitičen – nestabilne razmere po svetu in v Evropi, z visokimi in nekonkurenčnimi cenami elektrike na čelu. Drugi so trgovinske vojne in težki pogoji poslovanja. Tretji pa lastništvo – večinski lastnik je ruski državljan, ki ima zaradi sankcij in omejitev hude težave pri poslovanju.
Treba pa je povedati tudi to: lastniki niso naredili vsega prav. Bilo je nekaj slabih odločitev pa tudi izčrpavanja podjetja, kar je dodatno oslabilo položaj. SIJ je danes visoko zadolžen, a kljub temu govorimo o perspektivnem podjetju, ki ga moramo ohraniti predvsem zaradi 3500 delovnih mest. Če bi recimo Metal Ravne z okoli tisoč zaposlenimi šel v stečaj, bi imeli na Koroškem pravo socialno bombo. Zato pričakujem, da se SDH kot 25-odstotni lastnik resno angažira. Ne smemo dovoliti, da se ponovi zgodba Mariborske livarne. Pametno bi bilo izkoristiti tudi evropsko usmerjenost v vojaško industrijo, čeprav osebno nisem navdušen nad oboroževanjem, ampak dejstvo je, da lahko to pomaga, da jeklarsko industrijo v Sloveniji ohranimo ....
Mogoče je razmišljati tudi o tem, da se deleži, ki jih imamo v podjetjih, preuredijo tako, da bi država prišla do večjega upravljavskega deleža. Največ težav je trenutno v ravenskem Metalu, karkoli bi želeli reorganizirati, trčimo ob ruske lastnike. Ne bi rad špekuliral, ampak tukaj zaupam SDH-ju, da bo naredil vse, da ohranimo jeklarsko industrijo in kvalitetna delovna mesta v Sloveniji. Ne smemo pozabiti niti na Unior v Zrečah, ki je prav tako v težavah in kjer je SDH med večjimi lastniki. Gre za dve izjemno pomembni podjetji za slovensko industrijo in naloga države in SDH je, da najdeta rešitev."
