Zveza potrošnikov Slovenije je v sodelovanju z avstrijsko potrošniško organizacijo naredila primerjalni test bučnega olja. Med 27 vzorci je tudi osem tistih, ki jih kupci najbolj pogosto kupujejo. To so Bučno olje (Hofer) - Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija; Gea - Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija; Jeruzalem Sat - Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija; Naše nam paše (Lidl) - Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija; Oljarna Fram - Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija; Oljarna Kolarič - bučno olje; Oljarna Petovar - bučno olje in Spar Natur pur BIO - štajersko bučno olje.
Cene se gibljejo od 10 pa vse do skoraj 30 evrov za liter. Večina vzorcev se je na testu izkazala dobro, a en izdelek je zaradi prevelike vsebnosti ostankov pesticidov dobil najslabšo možno oceno, saj, kot pravijo pri ZPS, ni primerno za uživanje. Zato so to olje tudi prijavili na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pri tem velja še poudariti, da je vseh osem olj, ki jih najdemo na policah slovenskih trgovin, vsebovalo ostanke pesticidov.
Sporno olje umaknjeno iz prodaje
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je bila s strani ZPS o domnevno spornem bučnem olju obveščena 28. maja. Gre za izdelek Bučno olje, 100 % nerafinirano jedilno bučno olje, Oljarna Kolarič z rokom uporabe do 31. 12. 2019. Inšpekcija je ugotovila, da to bučno olje ni skladno z določili evropske uredbe o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora. Zato je bil izrečen ukrep o prepovedi prometa in proizvajalec je pod nadzorom inšpekcije izvedel umik iz prometa. Ni pa bil ob tem izveden tudi odpoklic živila, saj je bilo olje ocenjeno kot varno, nam je še sporočila inšpekcija za varno hrano.
Za pojasnilo smo prosili tudi omenjeno oljarno in bomo odgovor objavili takoj, ko ga bomo prejeli.
Semena slovenska, evropska?
Ob tem je ZPS opravil tudi anketo, ki je pokazala, da kar 87 odstotkov slovenskih potrošnikov od olja, ki je označeno s "štajersko, prekmursko, domače ali slovensko", pričakuje, da so vse faze pridelave in predelave potekale v Sloveniji. A tega tudi geografska oznaka ŠPBO (Štajersko prekmursko bučno olje) žal ne more zagotoviti, pojasnjujejo, saj tudi v tem primeru lahko bučna semena izvirajo z drugega območja. In na testu je imelo slovensko poreklo semen označeno zgolj eno izmed osmih zgoraj navedenih olj.
Zato so se, kot je pojasnila Nika Kremić iz ZPS, pred testom spraševali, ali proizvajalcem res uspe zadostiti povpraševanju in za predelavo uporabljajo zgolj bučna semena, pridelana v Sloveniji, saj je za liter bučnega olja potrebnih od 2,5 do 3 kilograme posušenih bučnih semen, kar pomeni približno 30 do 40 oljnih buč, ali jih morda dokupujejo zunaj Evrope.
Z laboratorijsko analizo redkih elementov in izotopov so ugotovili, da so bila za proizvodnjo bučnih olj na testu uporabljena semena iz Evrope, najverjetneje iz Štajersko-prekmurske regije, kar je skladno z odgovori proizvajalcev.
In na koncu je med vsemi 27 olji zmagalo slovensko bučno olje.
