Pametna hiša prihodnosti bo ponujala najvišje udobje bivanja.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Svečano odprtje razstave Prihodnost bivanja v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je pospremila istoimenska konferenca, na kateri so predavatelji iz Slovenije in tujine iskali odgovore na vprašanje, kakšni bodo domovi in mesta prihodnosti. Navadili smo se že pametnih telefonov, televizorjev in hladilnikov, na pohodu so tehnologije za pametne domove, ti pa bodo prej ali slej povezani v pametne soseske omogočali udobnejše in bolj zdravo bivanje. Navsezadnje ljudje kar 90 odstotkov časa preživimo v zaprtih prostorih.
Slovenija se, tako kot EU, na tovrstne izzive odziva z oblikovanjem strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) za posamezna gospodarska področja. Za gradnjo je specializiran SRIP Pametna stavba in dom z lesno verigo (PSiDL), eden ključnih partnerjev pri pripravi konference. Direktor SRIP PSiGL mag. Matej Gajzer je poudaril, da se bo morala gradnja v prihodnosti v prvi vrsti spopasti z digitalizacijo in dekarbonizacijo, zato pa je treba že danes izkoristiti vse inovacijske potenciale v družbi. To bo zahtevalo predvsem povezovanje različnih panog gospodarstva, da bodo skupaj ustvarile okolje, primerno za udobno bivanje vedno bolj starajoče se družbe.
Tuje in domače znanje
Nekaj vpogledov v bližnjo prihodnost pametnih stavb in pametnih mest je v svojem predavanju nanizala dr. Miimu Airaksinen, generalna direktorica Finskega združenja gradbenih inženirjev. Poudarila je, da danes 93 odstotkov urbanizacije poteka v državah v razvoju, zato je treba načrtovati, kako bodo v pametnih mestih prihodnosti enakovredno zagotovljeni bivalno udobje, raba surovin in ekonomska rast. Ni dovolj, da so zgolj optimizirani različni sistemi, temveč je treba upoštevati tudi obnašanje uporabnikov. To je poseben izziv spričo dejstva, da danes načrtujemo bivališča za generacije, ki se še niso rodile, in ob neznanskem napredku tehnologije, ki bo v njih uporabljena. Kot večino svojih predavanj je Airaksinenova tudi to sklenila z mislijo, da imamo o prihodnosti zmeraj veliko napovedi, a premalo domišljije zanje.
Ena najpomembnejših novosti v gradnji za prihodnost je tako imenovani BIM ("Building Information Models" oziroma informacijsko modeliranje gradenj), ki ga je v svojem prispevku predstavil doc. dr. Andrej Tibaut s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ter predsednik združenja siBIM. Izdelan BIM zagotavlja sistemsko digitalizacijo grajenega okolja in spremlja stavbo od začetka gradnje do rušitve. V ogromni podatkovni bazi, zbrani v modelu, so zbrani vsi detajli projekta, ne samo tisti, ki so vidni s prostim očesom. "Z BIM želimo industriji pokazati, kako detajlno lahko načrtuje svoje izdelke, da bodo primerni za pametna mesta," je sklenil dr. Tibaut.
Ena najpomembnejših novosti v gradnji za prihodnost je tako imenovani BIM ("Building Information Models" oziroma informacijsko modeliranje gradenj), ki ga je v svojem prispevku predstavil doc. dr. Andrej Tibaut s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ter predsednik združenja siBIM. Izdelan BIM zagotavlja sistemsko digitalizacijo grajenega okolja in spremlja stavbo od začetka gradnje do rušitve. V ogromni podatkovni bazi, zbrani v modelu, so zbrani vsi detajli projekta, ne samo tisti, ki so vidni s prostim očesom. "Z BIM želimo industriji pokazati, kako detajlno lahko načrtuje svoje izdelke, da bodo primerni za pametna mesta," je sklenil dr. Tibaut.
Tehnologija v službi človeka
Da moramo od pametnega doma pričakovati več kot daljinsko in glasovno upravljanje, je poudaril Friderik Knez z Zavoda za gradbeništvo in predsednik strokovnega sveta SRIP PSiDL. "Ni dovolj, da zgolj kopičimo tehnologijo, če ta ne izpolnjuje cilja, torej nam olajša bivanje, ker že vnaprej zazna naše potrebe in jim prilagodi naše okolje." Pametni dom torej ni le tak, v katerem se na naš ukaz prižgejo luči in vklopi radio, temveč so optimalno kombinirani (trajnostni) način gradnje, učinkovita raba energije in potrebe posameznika.
Na okrogli mizi so sogovorniki predstavljali dosežke slovenskega gospodarstva na področju pametne gradnje in opreme doma. Obenem so ugotavljali, da sta njihova naslednja izziva med drugim zmanjšanje zaostanka v produktivnosti slovenskega gradbenega sektorja ter prenova 75 odstotkov stavbnega fonda. Morda največji izziv pa je pomenila ponudba predstavnika indijskega veleposlaništva v Sloveniji Ravija Kumarja Jaina, podana povsem za konec konference: povabil je slovenska podjetja, naj se potegujejo za sodelovanje v modernizaciji indijskih mest do leta 2030, za katero indijska vlada načrtuje tudi znatna finančna sredstva.
Razstavo Prihodnost bivanja si je mogoče v GZS ogledati do 11. aprila.
Na okrogli mizi so sogovorniki predstavljali dosežke slovenskega gospodarstva na področju pametne gradnje in opreme doma. Obenem so ugotavljali, da sta njihova naslednja izziva med drugim zmanjšanje zaostanka v produktivnosti slovenskega gradbenega sektorja ter prenova 75 odstotkov stavbnega fonda. Morda največji izziv pa je pomenila ponudba predstavnika indijskega veleposlaništva v Sloveniji Ravija Kumarja Jaina, podana povsem za konec konference: povabil je slovenska podjetja, naj se potegujejo za sodelovanje v modernizaciji indijskih mest do leta 2030, za katero indijska vlada načrtuje tudi znatna finančna sredstva.
Razstavo Prihodnost bivanja si je mogoče v GZS ogledati do 11. aprila.
