To so danes sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Odbor se je odločil, da v letu 2025 podeli 15 nagrad. Med njimi sta dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke, Puhova nagrada za življenjsko delo in Puhova nagrada za vrhunske dosežke ter priznanje ambasador znanosti RS. Nagrade in priznanja bodo podelili na slovesnosti 9. novembra, na predvečer prve obeležitve nacionalnega praznika dneva znanosti, v Cankarjevem domu.
Virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL) Tatjana Avšič Županc prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju medicinske virologije, matematik Tomaž Pisanski s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem (UP) ter Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju diskretne matematike.
Dolgoletni raziskovalec v podjetju Krka in profesor na Fakulteti za farmacijo UL Franc Vrečer Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme na področju razvoja farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji.
Priznanje ambasador znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike prislužil kozmolog in fizik Uroš Seljak, ki deluje na Univerzi Kalifornije, Berkeley, in Nacionalnem laboratoriju Lawrence Berkeley.
Vrhunski dosežki
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke prejmejo Andrej Rahten za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine, Polona Žnidaršič Plazl in Igor Plazl za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva, Matjaž Humar za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe ter Kristina Gruden za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije.
Puhovo nagrado za vrhunske dosežke pa prejmejo Mateja Gabrijel Blatnik, Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, Matjaž Jeras in Robert Zorec, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate.
Pomembni dosežki
Zoisova priznanja prejmejo Luka Vidmar za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem, Jožica Gričar za dosežke na področju biologije dreves, Urban Bren za dosežke na področju biomolekularnih simulacij, Marko Jošt za pomembne dosežke na področju fotovoltaike, Andrej Zorko za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov in Miroslav Verbič za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik.
Višina nagrad in priznanj je bila v lanskem letu izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
