V zadnjih tednih, še zlasti pa po razširjeni uveljavitvi pogoja PCT za skoraj vse javno življenje, je zanimanje za cepljenje poskočilo. Med polnoletnimi državljani je zdaj polno cepljenih že 55 odstotkov ljudi, s prvim odmerkom pa 62 odstotkov polnoletnih državljanov. Čeprav je cepljenje priporočljivo za vse starejše od dvanajstega leta starosti naprej, pa je v skupini otrok in mladostnikov zanimanje še vedno najnižje. Trenutno je v starostni skupini do vključno 17. leta starosti polno cepljenih 21.193 ljudi, kar znese šest odstotkov te populacije. S prvim odmerkom je cepljenih osem odstotkov najstnikov.
Delež cepljenih najstnikov najnižji
Kljub temu da je delež cepljenih v tej starostni skupini še vedno nizek, pa je v zadnjem tednu, tako kot povsod, tudi tukaj večji. "Sploh pri najstnikih opažamo, da je interes v večji. To pripisujemo temu, da tisti, ki so cepljeni lažje hodijo na treninge in vse druge obšolske dejavnosti. Res pa je, da tudi vse več staršev prepoznava dobrobit cepljenja," ugotavlja pediater Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. "A tudi zadržkov je še vedno veliko. Najpogostejši je ta, da so ljudje prepričani, da covid v tej starostni skupini ni velik problem. Še vedno pa na odločitve pogosto vplivajo neresnične navedbe o cepivu in tem, kaj vse povzroča."
Baš pravi, da so skrbi odveč, in zato tudi to starostno skupino vabi k cepljenju. "Zlasti naj se cepijo otroci s kroničnimi boleznimi in tisti, ki pogosto zahajajo v zdravstvene ustanove. Sicer pa tudi vsi drugi. Cepljenje odsvetujemo le tistim, ki so v fazi prebolevanja okužbe, in tistim, ki imajo dokazane hude alergijske reakcije na sestavine v cepivu. Če so otroci na kakšnem zdravljenju, pa se je pred cepljenjem dobro posvetovati z lečečim zdravnikom," še razlaga.
Cepljeni dijaki v razredu, necepljeni od doma
Nizka precepljenost najstnikov ne vpliva le na obšolske dejavnosti, pač pa tudi na organizacijo pouka. Če je učenec pozitiven na koronavirus in je bil v tem času na šoli, gre namreč cel oddelek v karanteno, a ponekod, kjer je delež cepljenih in prebolelih nekoliko višji, so se že odločili za hibridni model. Tako je na primer na Gimnaziji Ravne. "Nazadnje smo imeli okužbo v manjšem oddelku, kjer je sicer cepljenih 16 dijakov, pet pa ne. Odločili smo se, da tistih 16 dijakov še naprej hodi v šolo. Tisti, ki niso cepljeni, pa pouk spremljajo na daljavo. Profesor tako predava v učilnici, hkrati pa se snema za dijake, ki ga spremljajo od doma," je povedal ravnatelj Dragomir Benko. "Za tak sistem smo se odločili samoiniciativno. Izvajamo ga le, če je v razredu večji delež cepljenih in prebolelih dijakov," še razlaga. "Zdi se nam prav, da tiste, ki so se cepili, v primeru karantene obravnavamo drugače," še razmišlja ravnatelj Gimnazije Ravne, kjer je zdaj cepljenih od 20 do 30 odstotkov dijakov.
Zaradi praktičnega pouka se morajo necepljeni dijaki redno testirati
Več koordinacije, ponekod pa tudi stroškov zahteva tudi praktični pouk in usposabljanje v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. Ravnateljica Srednje šole za trženje in dizajn Maribor Tanja Lakoše je pojasnila, da so z ministrstva prejeli okrožnico, da mora stroške testiranja pri praktičnem usposabljanju nositi delodajalec. "Pri nas to pomeni, da se dijaki, ki na primer prakso opravljajo v eni od trgovin, redno tedensko testirajo pri delodajalcu hkrati z drugimi zaposlenimi," pravi Lakošetova. "Težav za zdaj dni. Nismo še zaznali, da bi podjetja naše dijake zavračala, če niso cepljeni," nadaljuje.
Pfizerjevo cepivo za otroke od petega do enajstega leta
Za starostno skupino od 12 do 17 let zdravniki priporočajo mRNK-cepiva, kamor sodita cepivi Pfizerja in Moderne. Za zdaj pri nas cepijo otroke in mladostnike, ki so starejši od dvanajst let. Mlajše cepijo le, če imajo katero od kroničnih bolezni. Kljub temu da so nekateri proizvajalci že začeli testirati cepiva za uporabo pri mlajših, pri nas teh še ne cepijo. Prvi so izsledke učinkov cepljenja pri starostni skupini od petega do enajstega leta starosti objavili v podjetjih Pfizer in BioNTech. Ugotovili so, da je uporaba cepiva za otroke varna, cepivo pa sproži tudi močan imunski odziv. Stranski učinki cepiva pri otrocih so bili podobni kot pri starostni skupini od 16 do 25 let, so pojasnili v Pfizerju in BioNTechu. Najpogosteje je šlo za bolečino in oteklino na mestu cepljenja, med pogostejšimi stranskimi učinki pa so bili še glavobol, mrzlica in povišana telesna temperatura.
Drugače je pri dijakih srednjih zdravstvenih šol. Ti dijaki imajo redni praktični pouk, ki poteka v kliničnem okolju, in daljše praktično usposabljanje v zdravstvenih domovih in kliničnih centrih. "Sploh ko gre za praktični pouk, ki ga izvajamo v prostorih zdravstvenega doma ali kliničnega centra, ne moremo pričakovati, da bi testiranje plačeval zdravstveni dom. To niti ni njihova dolžnost. Za zdaj stroške nosimo sami. Stroški so ogromni. Za nas to pomeni okoli 2000 evrov tedensko, saj za vstop v zdravstveni dom ne zadošča hitri test za samotestiranje," razlaga ravnateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor Katja Rek. "Mi imamo okoli 300 dijakov, ki imajo dvakrat na teden praktični pouk. Če bi te stroške nosili celo šolsko leto, bi to bilo preveč. Z ministrstvom se zato že dogovarjamo, kako bi rešili nastalo situacijo," razlaga. Ob praktičnem pouku pa imajo višji letniki zdravstvenih šol tudi obvezno usposabljanje. "Tudi za ta namen ne pričakujemo, da bi teste plačevali zdravstveni domovi ali kozmetični saloni. Mislim, da bo treba najti druge rešitve," še razmišlja.
Tudi na šolskem ministrstvu so nam odgovorili, da problematiko že rešujejo v sodelovanju z ministrstvom za zdravje. Sicer pa še sporočajo, da vsem dijakom pripada pet testov za samotestiranje mesečno in da ti načeloma lahko veljajo tudi za namen prakse. Za dijake, ki se udeležijo praktičnega pouka ali pa praktičnega usposabljanja pri delodajalcu, pa lahko veljajo strožja pravila delodajalca, pri čemer delodajalec zagotovi financiranje testiranja, kot to velja za zaposlene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
