izberite rubrike, ki se vam bodo izpisale v menijski vrstici. Vsebina rubrik se bo prikazovala v razdelku Moje novice.
Sanja Verovnik
V začetku leta so v Stanovanjskem skladu Republike Slovenije (SSRS) napovedali začetek največjega vala gradnje javnih najemnih stanovanj v zgodovini samostojne države. Skoraj pol leta pozneje razkrivajo konkretne številke: trenutno razvijajo 20 projektov, v okviru katerih naj bi zgradili skupno 2000 javnih najemnih stanovanj.
"Ocenjena skupna investicijska vrednost znaša 400 milijonov evrov. V to smo vključili tudi 10-odstotno investicijsko rezervo, ki pa je pri nobenem od projektov praktično nismo uporabili," je na novinarskem srečanju povedal Črtomir Remec, predsednik uprave SSRS. Dodal je, da med načrtovanimi stanovanji približno 10 odstotkov predstavljajo oskrbovana stanovanja, dodatnih 10 odstotkov pa bo prilagojenih za gibalno ovirane osebe, kar skupno pomeni 20 odstotkov prilagojenih stanovanj, to pa ustreza povprečju zadnjih desetih let.
"Del krivde za napake gotovo nosijo tudi izvajalci, a glavnina je posledica slabega vzdrževanja"
Kaj se gradi in se bo gradilo?
Projekta na Jesenicah (v sodelovanju z občino, ki gradi komunalno infrastrukturo) in v Lendavi po besedah Remca potekata skladno z načrti, v kratkem pa naj bi stekel tudi projekt v Lukovici, kjer je trenutno v teku razpis za izvajalca gradnje. "To bo za nas zanimiv kazalnik, saj nas zanima odziv gradbenih podjetij. Glede na to, da se v javnosti veliko govori o upadu intenzitete gradnje, pričakujemo več ponudb in ugodnejše cene. Upam, da ne bomo neprijetno presenečeni," je dodal.
Za tri največje soseske, ki skupaj obsegajo skoraj 1100 stanovanj, SSRS trenutno pridobiva gradbeno dovoljenje po integralnem postopku. V primeru kranjske soseske Ob Savi je bilo potrebno prilagoditi občinski prostorski načrt (OPPN), v Ljubljani se za projekt Podutik - Glince usklajujejo z direkcijo za vode, medtem ko je v Mariboru projekt Novo Pobrežje največji projekt sklada do zdaj v fazi usklajevanja z direkcijo za infrastrukturo.
"Če bomo za vse tri projekte pridobili gradbena dovoljenja v skladu s časovnico, pričakujemo začetek gradnje še letos," je napovedal Remec.
Kot posebna projekta je Remec izpostavil še soseski Podbreznik Enklava v Novem mestu ter projekt v Mirni, kjer so kombinirali stanovanja za mlade družine in oskrbovana stanovanja. Gre za model, ki ga na skladu želijo razvijati tudi v prihodnje. Napovedali so tudi vstop v projekt v Novi Gorici, kjer načrtujejo gradnjo 100 oskrbovanih stanovanj. Polovico bi jih namenili mladim družinam, drugo polovico pa starejšim, z dodatno možnostjo vzpostavitve dnevnega centra ter skupnosti za ljudi s posebnimi potrebami.
Kdo je kriv za napake?
"V Mariboru se je ta model v soseski Pod Pekrsko gorco izkazal za zelo uspešnega, zlasti z vidika medgeneracijskega sobivanja," je poudaril Remec. V prihodnosti nameravajo več pozornosti nameniti prav manjšim, a premišljeno zasnovanim projektom, ki bi vključevali okoli 100 stanovanj in združevali potrebe ranljivih skupin ter mladih družin.
Remec je predstavil tudi obsežno problematiko odpravljanja napak na objektih, zgrajenih in prodanih v preteklih mandatih. Po njegovih besedah odprava teh napak še vedno zahteva približno 10 odstotkov vseh finančnih in kadrovskih zmogljivosti sklada.
"Takratne odločitve niso bile vedno logične, bile pa so verjetno politično motivirane. Cilj je bil omogočiti nakup nizkocenovnih stanovanj, zato so se pogosto uporabljali najcenejši materiali in tehnične rešitve, kar zdaj plačujemo z odpravljanjem posledic," je bil jasen Remec. Stroški, povezani z odpravo napak v času od leta 2009 do 31. maja 2025, znašajo kar 10,5 milijona evrov (brez vštetih sodnih stroškov). Te napake se nanašajo na šest lokacij oziroma skupno 1281 stanovanj. V okviru omenjenih razpisov je bilo sicer prodanih 2831 stanovanj. Največja problematična primera ostajata soseski Dragomelj s 150 stanovanji in Poljansko nabrežje v Ljubljani s 600 stanovanji, kjer je sanacija še v teku.
Najemnine bodo po dokapitalizaciji neprofitne
Sklad pričakuje 100 milijonov dokapitalizacije s strani države, kar bi zagotovilo podobno finančno stanje kot leta 2015. To bi omogočilo podoben program kot v preteklih desetih letih.
"So pa naši cilji veliko bolj ambiciozni, in sicer kar dvakrat višji. Najemnine bodo po novem neprofitne, to pa pomeni, da bomo potrebovali več sredstev. Z novim zakonom, ki je trenutno v obravnavi, nam bodo zagotovljeni bolj ugodni krediti in del teh sredstev bo šel tudi za dokapitalizacijo Sklada za izvedbo naših lastnih projektov in razpisov," je izpostavil Črtomir Remec. Ob tem je poudaril, da je Sklad dobil veliko prijav za soinvestitorstvo: "Prepričan sem, da bomo vsaj v začetnih letih uresničili zadane cilje. V nadaljevanju pa je veliko odvisno od angažiranosti drugih akterjev, kot je Ljubljanski sklad in DSU ter občine z mestnimi stanovanjskimi skladi in po novem tudi zadrugami."
"Del krivde gotovo nosijo tudi izvajalci, a glavnina je posledica slabega vzdrževanja. Kupci so pogosto pričakovali, da bo stroške nosil Sklad, kar je postalo običajen izgovor upravnikov. S skupnimi sodnimi stroški bomo presegli 20 milijonov evrov, to pa bi lahko pomenilo tudi 200 novih stanovanj za mlade družine. Namesto da bi pomagali tistim, ki nas danes dejansko potrebujejo, smo ujeti v razčiščevanje preteklosti. In to je škoda za državo," je zaključil Remec.
