Državni zbor je sprejel paket stanovanjskih zakonov, ki predstavlja enega največjih korakov v zadnjih desetletjih k reševanju stanovanjske problematike v Sloveniji. Sprejeta sta bila novela Stanovanjskega zakona in Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, s katerima država napoveduje sistematičen pristop k gradnji in dostopnosti stanovanj za širši krog prebivalstva.
Novela Stanovanjskega zakona prinaša pomembne spremembe v sistemu dodeljevanja javnih najemnih stanovanj. Občine in lokalni stanovanjski skladi bodo po novem imeli večjo avtonomijo pri določanju razpisnih pogojev, kar jim bo omogočilo boljšo prilagoditev lokalnim razmeram. Poseben poudarek je na vključevanju mladih, mladih družin ter zaposlenih v ključnih poklicih, pomembnih za delovanje skupnosti. Sistem subvencioniranja najemnin bo po novem prevzela država, kar pomeni razbremenitev občinskih proračunov. Najemnine se bodo v prihodnjih petih letih postopoma zvišale, a bodo še vedno ostale bistveno dostopnejše od tržnih, pri čemer bodo socialno ogroženi še naprej deležni ustrezne zaščite.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob sprejemu zakona poudaril, da javna najemna stanovanja ne smejo biti več dojeta kot breme, temveč kot razvojna priložnost. Kot je dejal, je bil dosedanji sistem zastarel, stanovanjski fond zanemarjen, pravni okvir pa ni več sledil potrebam prebivalcev. Nova zakonodaja po njegovih besedah odpravlja ključne ovire in ustvarja pogoje za bolj pravičen, dostopen in vzdržen stanovanjski sistem.
Državni zbor je sprejel tudi Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki vzpostavlja stabilen in predvidljiv vir financiranja v višini 100 milijonov evrov letno. Cilj je, da se v desetih letih zgradi 20.000 novih javnih najemnih stanovanj. Sredstva bodo namenjena tako republiškemu stanovanjskemu skladu kot tudi občinam in lokalnim skladom. Poleg neposrednega sofinanciranja bodo na voljo tudi ugodna posojila z 1-odstotno obrestno mero in ročnostjo do 30 let prek SID banke.
Minister Maljevac je ob predstavitvi poudaril, da je Slovenija z zgolj štirimi odstotki javnih najemnih stanovanj ena najslabših v EU. Med letoma 2015 in 2022 je bilo iz državnega proračuna za gradnjo javnih stanovanj namenjenih vsega 13,8 milijona evrov. Projekti so bili posledično neredki, nepovezani in pogosto nedokončani. Zdaj pa se napoveduje zgodovinsko največji zagon gradnje – že v letih 2025 in 2026 naj bi Stanovanjski sklad RS začel gradnjo 2000 novih stanovanj, še dodatnih 1000 pa je v pripravi ali izvajanju na občinski ravni.
