Potem ko smo pred dvema desetletjema uzakonili spolne kvote v politiki, so zdaj na vrsti kvote v gospodarstvu, saj je praksa v državah EU pokazala, da je rezultate - enakomernejšo zastopanost spolov v upravah in nadzornih svetih gospodarskih družb - veliko hitreje mogoče doseči z zakonsko obvezo. Poslanci se bodo v prihodnjih mesecih lotili obravnave predloga novele zakona o gospodarskih družbah, s katerim želi vlada uresničiti evropsko direktivo o uravnoteženi zastopanosti žensk in moških na vodstvenih in nadzornih položajih velikih podjetij. V predlogu zakona je določeno, da bodo morale javne delniške družbe do junija 2026, dve leti kasneje pa tudi podjetja v pretežno državni in lokalni ravni, zagotoviti, da bo 40 odstotkov članov nadzornih svetov ali 33 odstotkov članov uprav, nadzornih svetov in izvršnih direktorjev predstavljalo manj zastopan spol, kar so večinoma ženske. Pri tem je vlada določila, da naj bi to veljalo le za delniške družbe, katerih delnice kotirajo na borzi, z več kot 250 zaposlenimi in vsaj 50 milijoni evrov letnega prometa, ter podjetja v večinski lasti države z več kot 250 zaposlenimi.

Lobnik: Premalo ambiciozen cilj

To pa je, kot je po preučitvi predloga zakona sporočil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, premalo ambiciozen cilj, saj bi omenjena določila zajela zgolj okrog 30 podjetjih. Poslance je pozval, naj z vložitvijo dopolnil prispevajo k temu, da bo Slovenija bolj ambiciozno sledila omenjeni evropski direktivi na način, da razširijo krog podjetij, ki morajo doseči omenjene ženske kvote. Zagovornik predlaga, naj bodo k uveljavitvi kvot zavezana vsa podjetja z več kot 250 zaposlenimi in čisto vsa, v katerih je večinski lastnik država oziroma lokalna skupnost. "Tako bi bilo vsaj v Sloveniji okrog 500 podjetij zavezanih spoštovati zakonodajo glede spolne uravnoteženosti vodstev podjetij," je zapisal.

O neambicioznosti zakona podobno razmišljajo tudi v različnih gospodarskih združenjih. V Združenju nadzornikov Slovenije (ZNS) so že leta 2019 predstavili pobudo, po kateri naj bi do konca leta 2026 javne delniške družbe in družbe v državni lasti prostovoljno, torej brez zakonske prisile, dosegle oba deleža, tako 40-odstotno zastopanost žensk v nadzornih svetih in 33-odstotno v upravah in nadzornih svetih. A je predsednica ZNS Irena Prijović na pomladni konferenci ZNS in Združenja Manager ugotavljala, da pobuda ne daje rezultatov. "Leta 2019 je bilo med člani nadzornih svetov 26 odstotkov žensk, lani 30 odstotkov. Skrb vzbujajoče je tudi, da kar 54 odstotkov državnih in javnih delniških družb ne dosega ne enega ne drugega cilja spolne raznolikosti, ki smo ju zapisali v naši pobudi. Enega od ciljev izpolnjuje 19 odstotkov družb, oba cilja pa 27 odstotkov družb," je dejala. Pred kratkim je dodala, da predlog zakona prinaša določen napredek, a manjšega, kot so si želeli, da bi lahko prispeval k večjim spremembam na tem področju. 

Tudi Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica v Boston Consulting Group, članica upravnega odbora sekcije menedžerk pri Združenju Manager, je na omenjeni konferenci zakonski predlog ocenila kot premalo ambiciozen. "Z novelo se poskuša narediti le majhne korake, z njimi pa želimo doseči velike spremembe. To pa ni mogoče, ker sprememb brez dolgih, odločnih in velikih korakov ne bo." Pravnica dr. Verica Trstenjak pa je v razpravi Kaj deluje in kaj ne pri pravni ureditvi za ženske? priznala, da se ni nikoli zavzemala za kvote, saj je vse dosegla s svojim znanjem. Zdaj pa je prepričana, da brez uvedbe kvot ne bomo uspeli uravnotežiti spolov na vodilnih položajih, saj se stanje na tem področju slabša.