Sodnica je zavrnila dodatne dokazne predloge tožeče strani, sodbo bo izdala pisno. Današnji narok je bil zelo kratek. Sodnica Gloria Slavi Velikonja je pred razglasitvijo odločitve dovolila zagovornikom avstrijskega podjetja Bia Separations Gesellschaft für Separationstechnologie le kratko obrazložitev.
Odvetnika Simon Bračun in Tevž Žižak sta poudarila, da stečajni upravitelj družbe Michael Wagner leta 2016 ni poznal podatkov o novih naročilih, zaradi katerih se je vrednost podjetja kasneje povečala. Menila sta tudi, da tožena stranka ni dokazala, da bi se tožniki že pred prodajo ajdovske družbe nemškemu Sartoriusu lahko seznanili z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi lahko oblikovali odškodninski zahtevek. Po mnenju odvetnikov tožeče strani je v sodnem postopku prišlo do bistvenih kršitev.
Zagovornik ajdovske Sartorius Bia Separations Luka Fabiani je po koncu naroka izrazil pričakovanje, da bo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, in sicer iz več razlogov. Po njegovem mnenju je zahtevek zastaral, poleg tega pa je materialno neutemeljen in pretiran.
"Po mojem mnenju je bila tožba vložena, ker želi stečajni upravitelj tožeče stranke upravičiti svoje ravnanje, ki je bilo že v osnovi napačno, ko je prišlo do postopka prisilne poravnave nad toženo stranko. Že takrat je imel možnost, da bi si zagotovil delež v uspešni ajdovski družbi, pa tega ni želel. Želel jo je spraviti v stečaj. Zdaj poskuša zadevo nekako sanirati, kar pa dela popolnoma kontradiktorno temu, kar je delal prej," je novinarjem dejal Fabiani.
Na obravnavi je bil prisoten tudi predstavnik domnevno oškodovanih avstrijskih vlagateljev Andreas Schreibmeier. Po koncu je izrazil razočaranje, ker sodišče ni imenovalo izvedenca. Menil je, da je sodišče tako preprečilo predložitev bistvenih dokazov, ki bi dokazali zlorabe s strani direktorja Aleša Štrancarja in oškodovanje vlagateljev. "Ne glede na to, da sodišče v Novi Gorici teh dokazov ni upoštevalo, menimo, da jih bo upoštevalo višje sodišče," je še dejal novinarjem.
Avstrijska družba, ki je bila do prisilne poravnave nad slovensko družbo njena 75-odstotna lastnica, nato pa je bila razlaščena, je odškodninsko tožbo vložila zaradi domnevne zlorabe instituta prisilne poravnave s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala. Po njihovem je bilo podjetje Bia Separations takrat vredno več, kot je prikazoval direktor Aleš Štrancar. Že nekaj mesecev po začetku prisilne poravnave je slovenska Bia Separations po navedbah Avstrijcev ustvarjala dobiček, v letu 2020 pa je bila prodana nemškemu Sartoriusu, ki je za ajdovsko družbo takrat odštel 360 milijonov evrov.
