V petek se je v Ljubljani več zagovornikov okolja in civilne družbe postavilo v bran Andreji Slameršek, naravovarstvenici in predsednici Društva za preučevanje rib Slovenije, sicer eni vidnejših nevladnic s področja varovanja narave, ki se zavzema predvsem za ohranitev prosto tekočih rek. Bila je nominirana za Slovenko leta, v Nemčiji so ji podelili naravovarstveno nagrado Wolfganga Staaba, lani je na slovesnosti na Brdu pri Kranju prejela tudi državno nagrado Rada Smerduja za izjemne zasluge na področju ohranjanja narave. Javnost jo najbolj pozna iz časov bojev proti gradnji hidroelektrarn na Muri.
V zadnjem času se ukvarja z izgradnjo hidroelektrarne Mokrice na Spodnji Savi, kjer je gradnjo novih hidroelektrarn za tvegano za naravo označila tudi stroka. Sedaj tako društvo kot Andrejo Slameršek, ki je opozarjala na nepravilnosti v postopkih umeščenja HE Mokrice, tožijo državna energetska podjetja. "Sodišča so že večkrat presodila v prid javni koristi ohranjanja narave pred javno koristjo proizvodnje elektrike. Kljub temu si država in njen energetski lobi skozi različne vlade prizadevata še naprej za izgradnjo hidroelektrarne Mokrice," pišejo Mladi za podnebno pravičnost, ki so skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami tudi organizirali petkov protest.
Več nevladnih organizacij opozarja na nevarnost vpliva na nevladnike: "V očitni nameri, da bi onemogočil njeno pravno zagovorništvo narave, je energetski lobi začel vlagati tako imenovane SLAPP-tožbe proti Andreji Slameršek. To so tožbe proti sodelovanju javnosti in jih vlagajo vplivni akterji, da bi nadlegovali, ustrahovali in utišali tiste, ki zagovarjajo javni interes. HSE Invest družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov d.o.o., ki je del skupine HSE d.o.o., ta pa je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, tako toži Društvo za preučevanje rib Slovenije. HSE Invest je namreč pripravilo poročilo o vplivih na okolje za hidroelektrarno Mokrice, v katerem je omenjeno društvo ugotovilo velike nepravilnosti, med drugim kršitve pravil postopka, napačno uporabo predpisov, ponarejanje podatkov, nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, in o tem obvestilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter javnost. Obenem je družba HESS, ki je del Holdinga slovenske elektrarne in GEN energije, vložila zasebno tožbo proti Andreji Slameršek zaradi javne objave pripomb na poročilo o vplivih na okolje."
Civilna družba tožbe razume kot "napad na pravno zagovorništvo in ostale pravice, ki jih strokovnim ter civilnodružbenim akterjem zagotavljajo veljavna zakonodaja, ustava in mednarodne pogodbe, kot je Aarhuška konvencija. Predstavnice in predstavniki stroke ter civilne družbe se zavedamo, da smo po Andreji Slameršek naslednji na vrsti mi – kdorkoli izmed nas. Zato smo se odločili, da ne bomo čakali, da tudi nas doletijo posamične SLAPP-tožbe, temveč bomo branili pravno zagovorništvo in druge pravice tako, da bomo tukaj in zdaj stopili v bran eni naših največjih varuhinj narave Andreji Slameršek."
Zagovornico narave je podprlo več vidnih članov civilne družbe: Alja Bulič, Varuhinje rek, Gaja Brecelj, Umanotera, Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Inštitut 8. marec in drugi.
"V zadevi gre za zelo zahtevno strokovno vprašanje v izrazito javnem interesu, ki ga odgovorna in ugledna državna podjetja ne bi smela urejati z grožnjami in ustrahovanjem, ampak z javno razpravo in s kakovostjo svojega dela; dejstvo je, da z vidika strokovnosti pa tudi rabe finančnih sredstev ugled toženih podjetij relativno šibek, saj so bila doslej v postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo hidroelektrarne na sodiščih v celoti neuspešna; ugledu podjetij bolj kot izmenjava mnenj o primernosti in zakonitosti strokovnih podlag za gradnjo zagotovo bolj škodujejo pravni postopki, ki jih sprožajo proti posameznikom, pri čemer kot sankcije ne zahtevajo zgolj opravičila, ampak visoke odškodnine in celo zaporne kazni," je ob tem dejala Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracij.
