Predstavniki treh sindikalnih central so na kresovanju na ljubljanskem Rožniku izpostavili težko priborjene delavske pravice in poudarili, da posegov vanje ne bodo dovolili. Kritični so do načrtovanega združevanja ministrstev za delo in za gospodarstvo ter do predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
"Leta 1886 so delavke in delavci v okviru sindikalnih gibanj na ulicah Chicaga s krvjo tlakovali pot do osnovnih delavskih pravic in izborili osemurni delovnik, zato vsako leto ob tem času praznujemo mednarodni praznik dela. Danes, okroglih 140 let kasneje, vpijejo nekateri v parlamentu, da sindikatov ne potrebujemo, hkrati pa hočejo poseči v delavske pravice," tako generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk.
"Ni naključje, da ni več enakih možnosti, ni naključje, da delo prehaja pod ministrstvo za gospodarstvo"
Po njenih besedah delavcem nobena pravica ni bila podarjena. "Vse smo si skupaj izborili in vse bomo, kot kaže, morali braniti," je poudarila. Edino pravo merilo uspešnosti države da mora biti življenjski standard njenih ljudi, ne pa statistični podatki, ki koristijo kapitalu. "Zato ostro nasprotujemo združitvi področja dela in gospodarstva pod isto ministrstvo. Takšna ureditev dodatno slabi položaj delavk in delavcev, ki smo že tako šibkejša stran," je izpostavila.
Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril na "simbolično razkosavanje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti".
"Ni naključje, da med imeni ministrstev ni več enakih možnosti, in ni naključje, da področje dela prehaja pod ministrstvo za gospodarstvo," je izpostavil. Solidarnost in varnost bosta po njegovih besedah podrejena fleksibilnosti in konkurenčnosti, blaginja pa stroškovni učinkovitosti.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko pravi, da ne gre le za tehnično spremembo. "To je izredno nevarna odločitev, ki lahko pomeni, da bodo pravice delavk in delavcev postale orodje za doseganje interesov kapitala, orodje, ki bo lahko in bo pripeljalo do tega, da bodo vrednote socialne države prizadete, orodje, ki bo ukinilo plačan odmor med delom, povračilo potnih stroškov in še kaj," je posvari. "Jasno sporočamo, da smo proti temu zakonu, in še enkrat pozivamo bodočega mandatarja, da še enkrat premisli," je dejal Zorko.
"Takemu razvoju sindikati rečemo ne"
Po besedah Vuk sindikati odločno nasprotujejo tudi predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. "To ni zakon za razvoj, temveč zakon za bogate in tiste, ki delujejo po načelu znajdi se, medtem ko nam pod krinko razvoja ponujajo menedžerski pokrov - oni temu rečejo razvojna kapica - ki bi zvišal neto plače le tistim z več kot 7500 evrov bruto prejemkov," je izpostavila.
Počivavšek je dodal, da predlagatelji obljubljajo vitko državo, ki jo slikajo kot postavno mladenko, v resnici pa je zlobna mačeha, skrbi samo za svoje ljubljence, za ostale, za družbo pa ji je vseeno. "Vseeno ji je za socialno državo, za javne storitve, vseeno ji je za delavke in delavce, ne želi si enakih možnosti za vse, vsakega pa pušča samega, prepuščenega njegovi lastni iznajdljivosti in sposobnosti," je dejal Počivavšek.
"Če je razvoj to, da se spodbuja samostojno podjetništvo, da se ustvarja lažno samozaposlene, prekarne zaposlitve, potem je to razvoj, ki mu sindikati rečemo ne, nočemo ga," je dodal Zorko.
Vsi trije so pozvali k enotnosti delavcev. "Zgodovina nas uči, da izgubimo, če smo razdvojeni. Če smo skupaj, zmagujemo," je poudaril predsednik ZSSS.
"Stopimo skupaj, ko združimo moči, lahko premikamo meje, odločevalcem pa sporočamo jasno in glasno, da ne bomo nemi opazovalci kratenja naših pravic. Solidarnost je naša moč, pravična in socialna Slovenija pa naš cilj," je sklenila Vuk.
