Plača je za večino delavcev edini dohodek, ki si ga lahko z delom zaslužijo. Druge možnosti, da bi prišli do denarja, nimajo. Pa vendar številne ob plači zanima le, koliko evrov so dobili na transakcijski račun. Preverijo skratka, ali je plača prišla. Ta mesec je bila šele v ponedeljek, ker je zadnji zakonsko predpisani dan za izplačilo plače, 18. dan v mesecu, padel na nedeljo in morajo takrat plačo po zakonu delodajalci izplačati najkasneje (lahko pa bi jo prej) prvi naslednji delovni dan. Plačilnih listov, ki jih podjetja zaposlenim vse pogosteje pošiljajo kar na njihov elektronski naslov, številni delavci tudi niti pogledajo ne. Vsaj ne, dokler se kaj ne zaplete.
Plačilni list je verodostojna listina
Takrat delavec spozna, da lahko le s tem istim plačilnim listom zahteva pravico pred sodiščem. Plačilni list oziroma pisni obračun plače je namreč verodostojna listina, ki odpira vrata do sodne izvršbe. Težo plačilnih listov poznajo tudi sindikalni pravniki, saj delodajalci napišejo precej dokazano nepravilno obračunanih plač.
Oba 1000 evrov bruto, neto plača pa različna
"Pri plačah so izredno pomembni tudi davčni zakoni, zakoni o dohodnini, o prispevkih za socialno varnost in uredba o davčni obravnavi povračil stroškov drugih dohodkov iz delovnega razmerja ter lestvica za odmero dohodnine. Ti na koncu odločijo o naši neto plači, ki jo bomo prejeli na račun," pravi Andreja Poje, "zato imata lahko dva posameznika s 1000 evrov bruto plače različno neto plačo in se je o neto plačah pri nas zelo težko pogovarjati".
Nadure na roke
Zakonskim predpisom navkljub nekateri delodajalci izigravajo zakon o delovnih razmerjih, kjer se le da. Delavcu, čigar ime hranimo v uredništvu, so tako izplačevali minimalno plačo, nadure pa na roke. Njegov delodajalec je kršil zakon tudi pri izplačilu regresa. Delavcu ga je sicer izplačal na tekoči račun, potem pa ga je za regres pri plačilu nadur na roke "prikrajšal", saj mu ga je odštel od nadur. Delavcu delodajalec tudi ni dajal plačilnih listov, dokler ni sam prosil za njih, potem pa je ugotovil, da na njih manjka dodatek za delovno dobo.
Zakaj ne dobim 638 evrov?
"Veliko ljudi me sprašuje, zakaj ne dobijo 638,35 evra neto minimalne plače, ampak manj. Na koncu se izkaže, da veliki delodajalci delavcem raje obračunavajo pri plači nižjo dohodninsko olajšavo zato, da pozneje ne bi dobili visoke položnice za doplačilo dohodnine in se hodili v kadrovsko sužbo jezit, da jim narobe zaračunavajo olajšavo. Toda osebno sem prepričana, naj posameznik celo olajšavo koristi sproti, če le lahko ugotovi, ali ima letno z vsemi plačami, z regresom, božičnico in še kakšnim drugim prejemkom največ 11.166 evrov. Imel bo večjo neto plačo, ker ne bo poldrugo leto financiral države. Če ni prepričan, naj raje ne tvega. In naj vzame nižjo olajšavo, saj bo, kot rečejo številni, avgusta vesel vračila dohodnine," svetuje Andreja Poje.
Presenetljivo, a delavci se v plačilni list ne poglobijo
Da bi delavci vedeli, kako so jim delodajalci izračunali plačo, so jim slednji dolžni do konca istega delovnega dne, ko so dobili plačo, izročiti (danes bi rekli poslati po elektronski pošti) tudi plačilni list. Na njem morajo biti vsi v zakonu predpisani podatki – z imenom delavca in delodajalca vred. Andreji Poje, izvršni sekretarki v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), se zdi zelo pomembno, da ljudje preverijo, ali so jim plačo izračunali pravilno. Že nekaj let na obiskanih seminarjih predava o tem, saj znanje koristi in ljudje res pogosto sprašujejo, kaj z njihovo plačo ni v redu. Vsakič znova pa presenečeno opaža, da se ljudje v plačilno listo ne poglobijo. "Ne vzamejo si časa, da bi preverili, ali so jim plačo obračunali pravilno," zatrjuje Pojetova. Vendar takoj prizna, da je zaradi velikih razlik pri obračunavanju plač v zasebnem sektorju in tudi zaradi nepreglednosti sistema to zelo težko. Ljudje morajo biti prej poučeni. Pojetova bi začela o izračunu plač poučevati že učence v šolah, saj mlade ta tema zmeraj zelo pritegne.
Vsaka kolektivna pogodba po svoje
"Za razliko od javnega sektorja je začela v zasebnem po prenehanju veljavnosti splošne kolektivne pogodbe v 2006 vsaka kolektivna pogodba na svoj način opredeljevati, kaj je osnovna plača, kaj najnižja osnovna plača in tudi dodatke. Enovitega sistema ni. Za razliko od javnega sektorja, kjer je vse zelo enotno. Ko v javnem sektorju govorimo o osnovni plači, torej vemo, kaj to je, v zasebnem pa je ta plača odvisna od kolektivne pogodbe dejavnosti. Tu so seveda še podjetniške kolektivne pogodbe. Le da lahko te določajo pravice še bolj ugodno kot pogodbe dejavnosti, medtem ko zakon o delovnih razmerjih predpisuje minimum in določa tudi, v katerih primerih lahko s kolektivnimi pogodbami zadeve uredijo drugače, tudi slabše, kot to določa zakon," pojasnjuje Andreja Poje.
Najpogostejši napaki pri plačilu dopusta in praznikov
A v praksi se izkaže, da so plačilni listi velikokrat nepregledni in pomanjkljivo napisani. "Tako na njih ne piše, koliko ur je delal delavec v posameznih pogojih, niti kakšen odstotek dodatka mu pripada za delo v teh pogojih. Pogosto ne piše, koliko ur nedeljskega dela je delavec imel in kakšen dodatek mu zanj pripada. Ker so zato plačilni listi netransparentni, je veliko težje pregledati, ali je plača obračunana pravilno," prizna Pojetova. Toda od leta 2013 so plačilni listi pomembni. So ključ do izvršbe. Zelo pogosto delodajalci napačno obračunavajo tudi nadomestila. Denimo za letni dopust in praznik. Zakon predpisuje, da bi morali dobiti za dopust nadomestilo plače v višini povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. "Plača za polni delovni čas pa vsebuje vse, razen nadur," opozarja Pojetova. "Torej lahko, razen, če je bil kdo v tem času veliko na bolniški, vzamemo zadnje tri plače, izračunamo izplačano bruto plačo brez nadur in ugotovimo povprečje. To povprečje je osnova za izračun urne postavke za nadomestilo. Ta urna postavka mora biti torej višja od ure rednega dela, ker se upošteva mesečna plača za polni delovni čas. Opažam, da je to pri obračunavanju plač najpogostejša napaka," pravi Pojetova.
Od 2013 naprej je pisni obračun plače verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo
