Največja opozicijska stranka SDS je danes v parlamentarno proceduro znova vložila svoj stari, a nekolikanj spremenjeni predlog zakona o dohodnini. Tako kot pred slabim letom - njihov predlog je konec letošnjega januarja romal nazaj v predal, saj v državnem zboru ni dobil podpore - ponujajo poslancem v razmislek predloge, s katerimi bi na račun nižje dohodnine vsi dohodninski zavezanci dobili nekoliko višje neto plače oziroma bi jim ostalo v žepu več dohodka. Prepričani so, da država zaradi tega ne bi bila na slabšem, saj bi okoli 350 milijonov evrov, ki bi ljudem ostali v denarnicah, ljudje tako potrošili. Porabili v trgovinah za nakupe, kar bi dvigalo domačo potrošnjo, proračun pa bi denar dobil nazaj z DDV, trošarinami in drugimi davki.
Povprečno plačanemu letno 540 evrov več
Kaj ponujajo? Tako kot lani znižanje davčnih stopenj v vseh dohodninskih razredih za dve odstotni točki, splošno dohodninsko olajšavo bi z 3302 evrov zvišali na 3500 evrov, to pot pa bi zvišali tudi meje dohodninskih razredov, za 2000 evrov. V dohodninski lestvici bi to prineslo spremembo pri vseh zavezancih. Če začnemo zdaj v prvem dohodninskem razredu plačevati dohodnino pri 8000 evrov neto letne osnove, bi jo poslej začeli pri 10 tisoč evrov, namesto 16 odstotkov dohodnine bi si država vzela 14 odstotkov. V najvišji, peti razred bi padli pri 73 tisočakih, dohodninska stopnja bi znašala 48 odstotkov in ne več 50.
Kar bi država izgubila pri znižanju dohodnine, bi dobila nazaj, ker bi ljudje več trošili
S finančnega ministrstva nič novega
S finančnega ministrstva, ki je zaposleno z rebalansom proračuna za prihodnje leto, za zdaj o spreminjanju dohodnine ni novih vesti. Še zmeraj tako velja, kar je finančni minister Andrej Bertoncelj napovedal kmalu potem, ko je začel ministrovati. Da se bodo torej prednostno posvetili ne le pripravi davka na nepremičnine, ki naj bi začel veljati leta 2020 (z njegovim osnutkom naj bi seznanili koalicijske člane odbora za finance konec tedna), ampak tudi prenovi stroškov dela. Po pričakovanjih javnosti naj bi ta prinesla nižjo obdavčitev dohodkov iz dela oziroma višje neto plače. Kakšna bo prenova, pa ostaja skrivnost. A to ne čudi, saj je koalicija v sporazumu napovedala, da se bodo morebitnega spreminjanja dohodnine lotili po temeljiti analizi. Predvsem pa bodo iskali javnofinančno nevtralno rešitev. Ker smo zakorakali v sredino novembra, bi lahko rekli, da letos Šarčeva vlada dohodnine ne bo spreminjala. Bertoncelj je namreč obetal tudi, da z davki ne bodo hiteli, predvsem pa se bodo o bodočih davkih posvetovali s socialnimi partnerji.
