Tak predlog je namreč objavljen v delovnem gradivu za četrtkovo sejo odbora DZ za zdravstvo, ki bo pripravil predlog odloka o razpisu referenduma. Roki za volilna opravila pa bi začeli teči 21. oktobra, še izhaja iz gradiva.
O razpisu referenduma bodo poslanci odločali na petkovi izredni seji DZ, o sklicu katere se bo v sredo še dogovoril kolegij predsednice DZ, je razvidno s parlamentarne spletne strani. V četrtek pa bo torej potekala seja matičnega odbora, ki bo pripravil predlog odloka.
Iz delovnega gradiva za sejo odbora je razvidno, da je za datum referendumskega glasovanja predlagan 23. novembra, roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, pa bi začela teči prihodnji torek.
Referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor, na seji dne, 24. julija 2025?"
Zakon, ki mu pobudniki referenduma nasprotujejo, bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.
Pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca, ki zakon vidijo kot krivičen in nehuman ter mu očitajo kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo, so minuli petek v DZ vložili zahtevo za razpis referenduma, podprto z nekaj več kot 46.000 podpisi volivcev.
Zakon do referenduma ne sme stopiti v veljavo
Po vložitvi s podpisi podprte zahteve volivcev in če je ta popolna, ima DZ skladno z referendumsko zakonodajo sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kakor leto dni. Pri tem mora datum glasovanja, do katerega bi preteklo več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, DZ potrditi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Na glasovanju volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor. Zakon do takrat tudi ne more stopiti v veljavo.
Za uspeh zakonodajnega referenduma mora biti od ustavnih sprememb leta 2013 dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
V vsakem primeru pa velja, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
