Kako je na mlade vplivala pandemija, kje jih je najbolj prizadela, pa še - ali so iz lekcije, ki je še danes nočna mora v zavesti številnih, kaj tudi pridobili? Kako mora ukrepati družba? Vse to in še veliko več vprašanj so si zastavili sociologi s Hrvaške in iz Slovenije v raziskavi, ki so jo predstavili včeraj na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Študija predstavlja celovito mednarodno analizo statusa, izkušenj, vrednot, stališč in dobrega počutja mladih na Hrvaškem in v Sloveniji ter ponuja vpogled v realnost mladih pred pandemijo, po pandemiji in po njej in je prva te vrste v našem prostoru. Ponuja namreč vpogled v spremembe, ki jih je povzročil covid. Raziskovalci navajajo ključne ugotovitve: "Dobro počutje in telesno zdravje mladih sta se v obeh državah med pandemijo znatno poslabšala, z izrazitim upadom zadovoljstva z življenjem in povečanimi težavami z duševnim zdravjem, zlasti med mladostnicami. Med pandemijo so bili socialni odnosi močno moteni, kar je povzročilo občutke osamljenosti in izolacije. Kljub izboljšanju čustvenega počutja po pandemiji še vedno obstajajo znatne razlike med spoloma in socialno-ekonomske razlike. Rezultati kažejo, da stanovanjski in življenjski pogoji ostajajo strukturna ovira za avtonomijo, na katere vplivajo finančne omejitve in družinsko ozadje, ko ljudje odhajajo od doma."
Izpostavljene predvsem mlade ženske
"Navadili smo se, da so duševne motnje nekaj normalnega, kar je zelo nenormalno," je med drugim dejala Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter poudarila tudi svojevrsten paradoks - zdi se, da programi za preprečevanje in osveščanje o duševnih stiskah lahko generirajo prav nove stiske, ki so kdaj lahko tudi plod samodiagnosticiranja, četudi ne gre za resno duševno težavo. Vodja raziskave YO-VID Pandemic Study Dunja Potočnik pa je izpostavila nujnost aktivnega vključevanja mladih v družbo, izjemno pomembni pa so tudi odnosi v družini, ki so bili v marsikaterem domu v času pandemije na preizkušnji. Izzivi duševnega zdravja, zlasti depresija in izgorelost, so razširjeni med mladimi tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, nesorazmerno prizadenejo mladostnice in mlade v izobraževanju. Mlajše ženske poročajo o najvišjih stopnjah psihološke stiske, čeprav se simptomi s starostjo običajno zmanjšujejo. Trendi duševnega zdravja, specifični za spol, kažejo na potrebo po ciljno usmerjeni psihosocialni podpori, opozarjajo raziskovalci, ki so pripravili tudi predloge za odločevalce, ki pa so v predavalnici včeraj manjkali.
Bolj politično angažirani
Mladi že od leta 2010 odraščajo v času neprestanih kriz, kar vpliva na njihovo počutje. Sploh mladi iz socialno-ekonomsko prikrajšanih gospodinjstev poročajo o nižjem dobrem počutju, medtem ko se mestna mladina sooča s prenaseljenostjo in hrupom. Dostop do cenovno dostopnih, neodvisnih stanovanj tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je še vedno omejen, vzroki so raznoliki in zapleteni, več o njih pa bomo zapisali v prihodnji sobotni prilogi Večera. So mladi tudi kaj pridobili? Tudi, predvsem zavedanje, kako pomembni so pristni medčloveški odnosi, mladi so se tudi bolj pripravljeni udejstvovati v politiki, le poslušati jih mora družba bolj pozorno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
