Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes poslala svojo odločitev o zadevi Bobnar, v kateri je bil preiskovanec predsednik vlade Robert Golob. Senat komisije, ki sta ga sestavljala oba namestnika KPK Tina Divjak in David Lapornik, je ugotovil, da je Golob kršil integriteto.
Senat je končne ugotovitve sprejel že konec lanskega leta, danes pa jih je poslal v kabinet predsednika vlade in njegovemu odvetniku Stojanu Zdolšku. Ugotovil je, da je Golob ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo, ko je 7. novembra 2022 pisal Tatjani Bobnar, takratni notranji ministrici.
"Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen," je v enem sporočilu zapisal Golob, v drugem pa še: "Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika."
KPK meni, da Golob ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovskem stanju v policiji, saj vlada ni sprejela usmeritev v zvezi s tem. "Saj lahko predsednik vlade ministrom daje obvezujoče napotke zgolj v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov," piše v ugotovitvah senata KPK. Ta dodaja, da iz tega sledi, da Golob "ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovski sliki v policiji pri ministrici za notranje zadeve in podajanje kakršnihkoli usmeritev glede kadrovanja v policiji".
Golob: Volivci imajo zadnjo besedo
"Najvišja integriteta je držati besedo do volivcev, oni imajo zadnjo besedo," so Golobove njegove besede povzeli v premierjevem kabinetu. V izjavah za medije je namreč spomnil tudi na svoje predvolilne obljube glede urejanja razmer v policiji. "Mislim, da je dolžnost premierja, da ko opazi nek pojav, ki ni ustrezen, ki tudi ne ustreza predvolilnim obljubam, da na to opozori. KPK očitno meni drugače," je dejal za Odmeve na Televiziji Slovenija.
"KPK meni, da bi morali za izražanje zaskrbljenosti imeti sklep vlade. V sms-sporočilih sem izrazil izključno samo to - samo zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v policiji," je še pospremil današnjo odločitev KPK. (STA)
Predsednik KPK ni sodeloval v postopku
O tej zadevi ni odločal predsednik KPK Robert Šumi, ki se je zaradi poznanstva s Tatjano Bobnar izločil. Divjak in Lapornik sta odločala še pred novim letom, torej, še preden se je z nastopom novega leta Laporniku iztekel mandat. Komisija je ugotovila, da bi se lahko postopek zavlekel celo za eno leto, če bi moral o njem odločati novi podpredsednik Aleš Kocjan, ki se mu je mandat začel ob novem letu. V skladu s stališči ustavnega sodišča bi morali namreč ponoviti razgovore in sprejeti nov osnutek ugotovitev. KPK meni, da bi bila to "najslabša možnost za vse vpletene", saj dokazi ostajajo enaki.
Zdolšek: Postopek bomo nadaljevali pred sodiščem
Zdolšek je za Večer potrdil, da je danes prejel ugotovitve KPK v zadevi Bobnar. Pojasnil je, da sta bili za odločitev odločilni dve SMS sporočili. "Glede vseh ostalih očitkov je KPK postopek ustavila," pravi Zdolšek. Napovedal je, da se bo postopek nadaljeval pred sodiščem. "Ker sem prepričan, da so ugotovitve KPK nezakonite," je dodal.
"Izrek je sam po sebi zelo zgovoren. Ni potrebno biti pravnik, zadostuje zdrav razum, da lahko ljudje ugotovijo, da je očitek resnično neutemeljen," je še za Večer povedal Zdolšek.
V kabinetu predsednika vlade pa so se za portal N1 odzvali z besedami, "da je KPK, razen enega, zavrnila vse očitke bivše ministrice Bobnar kot neutemeljene". "Na podlagi tega smo še toliko bolj prepričani, da to ne predstavlja kršitve integritete," so dodali.
Opozicija spomnila na obljubo Goloba o odstopu
Opozicijski SDS, NSi in Demokrati so v odzivu na ugotovitve KPK spomnili na obljubo Goloba, da bo odstopil s premierskega položaja, če bo komisija ugotovila kršenje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Opozicijski SDS in NSi sta na omrežju X delili posnetek iz aprila 2022, ko je Golob med takratno predvolilno kampanjo pred državnozborskimi volitvami dejal, da bi v primeru ugotovitev KPK o kršitvi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, odstopil. "Sedaj ima priložnost, da to stori," so ob tem zapisali v NSi. V SDS pa so posnetek pospremili le s komentarjem: "Pika. Dokončna pika." To je Golob med drugim zapisal v enem od obravnavanih sporočil takratni notranji ministrici Tatjani Bobnar.
Odzvali so se tudi pri Demokratih. "Predsednik vlade, ki krši standarde integritete, v normalni evropski državi nima več moralne avtoritete za vodenje vlade," so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da so stranke zdajšnje koalicije od drugih političnih strank zahtevale najvišje politične standarde.
"Odziv na to dogajanje bo pokazal, ali te standarde zagovarjajo tudi znotraj lastne koalicije ali pa uporabljajo dvojna merila," so zapisali. O tem, kakšno moralno in politično avtoriteto ima Golob po ugotovitvah KPK, zdaj odločajo tako prvaki levih strank kot volivci.
Iz stranke Suvereni, ki jo vodi nepovezani poslanec Dejan Kaloh, pa so zapisali, da si Golob oblast razlaga kot osebno pravico, ne pa kot ustavno in zakonsko omejeno odgovornost. "KPK je nedvoumno ugotovila, da je Golob želel posegati v kadrovanje policije in na notranjo ministrico izvajal pritisk in gre v tem primeru za povsem jasno zlorabo položaja," menijo.
Dodali so, da "integriteta ni stvar interpretacije, temveč spoštovanje zakonskih določb. Če predsednik vlade ne razume meja svojih pristojnosti, potem ni težava v zakonih ali institucijah, ampak v načinu vladanja".
Zunajparlamentarna stranka Prerod pa je sporočila, da se bo moral Golob sam odločiti, kako nadaljevati. "Integriteta je edina valuta, ki jo politik ima," so poudarili. "Če želimo, da bodo ljudje zaupali politiki, da dela v njihovem interesu, je spoštovanje integritete in izogibanje konfliktom interesov nujno," so zapisali.
V Stranki Karla Erjavca - Zaupanje predsednika vlade pozivajo k takojšnjemu odstopu in k temu, da se odpove kandidaturi na naslednjih parlamentarnih volitvah. Hkrati pa pozivajo vse politične stranke, "ki z Robertom Golobom snujejo načrte za naslednji mandat, da ravnajo skupaj s svojimi zavezami," so sporočili. "Če predsednik vlade prisega na pravno državo in visoke standarde politične kulture, mora prevzeti polno politično in moralno odgovornost," je ocenil predsednik sveta stranke in nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec. (STA)
