Projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak vse bolj pod lupo

V začetku tedna je komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na pobudo Civilne iniciative in ekološkega društva za Kozjak obravnavala dileme projekta črpalne hidroelektrarne Kozjak (ČHE). Potem ko so primerjali argumente investitorjev Dravskih elektrarn Maribor (DEM), Elesa, Agencije za energijo, ministrstva za naravne vire in prostor ter se seznanili s pripombami in predlogi obeh civilnih iniciativ, občin Selnica ob Dravi in Pesnica in Mestne občine Maribor in prizadetega lokalnega prebivalstva, so sprejeli dva sklepa. V prvem predlagajo, da investitor in pristojna ministrstva v postopku presoje vplivov na okolje v okviru pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja za projekt ČHE Kozjak s priključenim daljnovodom 2x400 kV upoštevajo najvišje okoljske in družbene standarde. "Ob tem naj v skladu z veljavno zakonodajo zagotovijo ustrezno sodelovanje občin Maribor, Selnica od Dravi in Pesnica ter lokalnega prebivalstva, ob čemer naj skrbno obravnavajo in v največji možni meri upoštevajo njihove upravičene pripombe."  

Predlagajo še, da predsednik državnega sveta skliče sestanek o projektu ČHE Kozjak v lokalnem okolju z namenom obravnave odprtih vprašanj in iskanja rešitev, ki bi bile usklajene z družbenimi in okoljskimi potrebami lokalnega okolja, so še sporočili iz državnega sveta.

Spomnimo, da je doslej potekalo več javnih posvetov, na katerih pa zainteresirana javnost še ni mogla dobiti odgovorov investitorjev na več odprtih vprašanj. Nazadnje so krajani Kamnice s posebnim sklepom nasprotovali trasi daljnovoda in pozvali mariborsko občino, da zaščiti njihove interese. Po zboru krajanov so se v DEM, ki jih vodi generalni direktor Damjan Seme, odzvali na očitke Civilne iniciative za Kozjak (CI) in krajanov Kamnice.

Različno o odprtem dialogu

V DEM zatrjujejo, da so odprti za dialog z vsemi in da so predstavniki CI prišli na prvo skupno srečanje 26. marca 2024. Takrat so se dogovorili za redna mesečna srečanja in določili termine, na katera pa CI ne prihaja: "Posamezni člani CI so lastniki zemljišč, kjer se v sklopu priprave strokovnih podlag za presojo vplivov na okolje izvajajo aktivnosti. Določene smo že večkrat prosili, da stopijo v stik z nami, vendar tega ne želijo, in določeni lastniki zemljišč in člani CI ne odgovarjajo na vabila DEM na srečanja."

V CI, ki jo koordinira Katja Beck Kos, odgovarjajo, da so po prvih predstavitvah v Selnici ob Dravi poslali na DEM veliko vprašanj. Nato so jih povabili na sestanek, ki so se ga tudi udeležili. "Potem ko smo pred sestankom morali predati naše osebne telefone, so nam povedali skoraj isto kot na predstavitvah v Selnici in niso postregli s skoraj nobenim odgovorom na naša vprašanja." Dodajajo še, da so jim ponovno povedali, da se ne morejo pogovarjati o daljnovodu in da niso odgovorni za načrtovanje trase, ampak je to Eles, kar je sicer njihov predstavnik na zboru krajanov v Kamnici zanikal. "Zato smo prosili, da se nam na naslednjem sestanku pridruži predstavnik Elesa, kar so obljubili. Ko so nas vabili na naslednje srečanje, so nam povedali, da žal Elesa še ni in da bomo morali podpisati dogovor z DEM o pogojih te 'dvosmerne komunikacije', ki bi omejila pretakanje informacij navzven. Ker smo kot CI predstavniki javnosti, svojih članov in podpornikov in kot taki zavezani transparentnosti, nismo želeli tovrstne komunikacije."

(Ne)kršenje strategije prostorskega razvoja

V DEM tudi zavračajo navedbe CI, da projekt krši Strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050, saj se izgradnja daljnovoda načrtuje na trasi, ki je bila v prostor umeščena že leta 2011 s sprejetjem DPN. Takrat so bile izdelane študije, ki so obravnavale več variant, od vključitve na 110-kV nivoju v RTP Pekre do 400-kV nivoja v RTP Maribor, in tudi možnost kabelske povezave. Trenutno izbrana trasa, tako imenovana severna varianta, se je izkazala za najprimernejšo tako s tehničnega kot okoljskega vidika, še pojasnjujejo v DEM.

V CI temu dejstvu nasprotujejo, saj menijo, da omenjena strategija v točki 6.4. obvezuje, da se "energetska omrežja prednostno umeščajo znotraj že obstoječih infrastrukturnih koridorjev", kar je bilo sprejeto leta 2023 v državnem zboru v aktualni zasedbi poslancev. Po njihovem mnenju Eles in DEM napačno interpretirata in javnost zavajata, da trasa DPN pomeni že obstoječ infrastrukturni koridor, kjer lahko umeščajo daljnovod. Menijo še, da obstaja alternativa - vkopan kablovod po že obstoječem koridorju v dolini. Za to pa bi morali spreminjati obstoječ DPN. V CI se še sprašujejo, kako v DEM dokazujejo, da se je tako imenovana severna varianta izkazala za najprimernejšo. Do sedaj so kot državljani Slovenije, prebivalci Kozjaka, namreč lahko prosto dostopali zgolj do enega mnenja - PD Matica Prevera variante daljnovodne trase po Kozjaku avtorice Špele Recer, ki izraža precej pomislekov do izbrane trase. 

O daljnovodih in kablovodih

Ker so vse izdelane strokovne podlage pokazale, da predstavljena severna daljnovodna varianta vključitve ČHE Kozjak v prenosno omrežje s stališča stroke predstavlja najprimernejšo rešitev, je bila kasneje na pobudo investitorja izdelana še njena dodatna optimizacija. Namen te je bil v največji možni meri upoštevati zahteve in pobude iz javnih razgrnitev ter prilagoditi potek severne daljnovodne variante na način, da bi ob tehnično, prostorsko in okoljsko možnih rešitvah bil družbeno sprejemljiv, pa pojasnjujejo v DEM. "Med prostorskim umeščanjem daljnovoda in elektrarne je bila izvedena presoja vplivov na okolje, ki je pokazala, da daljnovodi zgolj vizualno bolj posegajo v prostor kot kablovodi, v resnici pa je vpliv daljnovoda bistveno manjši od vpliva kablovoda. Kabel, ki bi povezoval elektrarno, bi moral biti vkopan najmanj 1,5 metra globoko in bi potekal po 20 metrov široki varovani trasi, podobni trasi transportnega plinovoda. Takšna trasa ne prenese velikih obremenitev s težkimi stroji, obdelava zemlje na njej pa mora biti omejena," odgovarjajo v DEM in še dodajajo, da je pri 400-kV nadzemnem vodu za druge namene neuporabno samo zemljišče pod stojnim mestom stebra v velikosti 10 krat 10 metrov vsakih 300 do 350 metrov. Tako je pod nadzemnimi vodi možno saditi poljščine, tudi sadje. Električna poljska jakost upade na zakonsko dovoljeno vrednost 40 m od osi nadzemnega voda – toliko morajo biti odmaknjeni tudi bivalni prostori, vrtci, šole, telovadnice. Medtem ko nad zakopanim 400 kV podzemnim kablom ne sme biti nobene vegetacije, ob trasi mora biti servisna pot za popravila, kar pomeni 20 do 30 metrov širok pas neuporabnega zemljišča v celotni dolžini kablovoda. Kabelska trasa lahko v primerjavi z daljnovodno poteka zgolj po ravninskem terenu oziroma terenu z blagim naklonom, utemeljujejo rešitev z daljnovodom v DEM. 

V DEM še menijo, da stališča CI zavajajo tudi s podatki o goloseku, saj na trasi daljnovoda ne bo goloseka od prvega do zadnjega stebra. Sečnja je predvidena zgolj na določenih področjih in okoli stojnih mest. V CI za Kozjak odgovarjajo, da ne zavajajo, ampak razpolagajo s podatki, ki so jih slišali na edini predstavitvi v Selnici ob Dravi ali iz medijev. Investitorji pa da jim doslej niso predstavili konkretnih podatkov, številk … in se izgovarjali (tudi na predstavitvi v Selnici ob Dravi), da sami s traso daljnovoda nimajo nič, ampak Eles, ki bo tudi pripravil posebne predstavitve, a jih žal še ni. "Šele na zboru krajanov 4. februarja letos v Kamnici smo prvič lahko videli in slišali predstavnika Elesa, ki se je v zelo kratki izjavi jasno ogradil od projekta načrtovanja daljnovoda in povedal, da vse zadeve tudi okrog daljnovoda vodijo DEM. Četudi gre po zadnjih informacijah za skupaj 150 hektarjev gozdov in ne 200, to v ničemer ne zmanjšuje problematike, zato se bomo skupaj s krajani borili za vsak hektar našega gozda."

V DEM še menijo, da so trditve CI o tem, da projekt ogroža zdravje ljudi, "popolnoma neutemeljene in neodgovorne", saj je v Sloveniji 828 kilometrov 400-kV daljnovodov. Zakonodaja pri nas glede dovoljenih vrednosti v bližini elektroenergetskih objektov pa da je precej strožja kot drugje v Evropi. "V uredbi sprejete mejne vrednosti pa so bistveno nižje od mejnih vrednosti, ki jih kot priporočilo navaja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)".

"Trditve CI za Kozjak so zelo utemeljene in odgovorne do prebivalcev, trditve investitorjev DEM in Eles, da naj bi Slovenija imela strožja merila o mejnih vrednostih elektromagnetnega sevanja (EMS), pa so le pesek v oči, saj trditev o 10 µT velja le za I. območja (območja šol, vrtcev, bolnišnic, zdravilišč, čista stanovanjska območja, območja javnih rekreacijskih površin …). Razvite države, ki se zavedajo vpliva EMS, namreč določajo veliko večjo oddaljenost daljnovodov od stanovanjskih hiš zaradi varstva zdravja svojih državljanov ali pa morajo biti kablovodi vkopani."

O skrbeh zaradi izvirov pitne vode

Krajane, ki jih zadeva projekt ČHE Kozjak, skrbijo tudi vodni viri in akumulacijsko jezero na Kolarjevem vrhu. Na njihova opozorila, da bi lahko del krajanov ostal brez pitne vode, v DEM odgovarjajo, da to ne drži. Del Kolarjevega vrha, kjer je predvideno jezero, bo prekrit z asfaltno oblogo. To pa ne pomeni, da bodo ljudje ostali brez pitne vode. "Zavedamo se, da bomo z gradnjo jezera vplivali na izdatnost vodnih virov, zato smo novembra 2024 začeli popis vodnih virov in hidrološki monitoring. Na osnovi teh raziskav bodo hidrologi in hidrogeologi ocenili vpliv na posamezne vodne vire. Za vsak vodni vir, ki bo prizadet, bomo pred pričetkom gradnje jezera zagotovili drugo rešitev," še pojasnjujejo v DEM. 

V CI za Kozjak se vprašujejo, ali v DEM vendarle priznavajo, da bodo nekateri vodni viri prizadeti: "Težave s pitno vodo so bile opazne že v času prve vrtine pred leti, ko so prvič izvajali raziskave, pojavila sta se upad izvira in zasluzenost vode, o tem je za Večer govoril tudi gospod Janez Jerbič, ki je imel ponavljajoče se težave z izvirom, za to je moral čistiti cev s kompresorjem." Dodajajo še, da potekajo geomehanske in hidrološke raziskave neposredno nad izviri, za to jih skrbi, kaj bo v prihodnje, saj so se prve težave pred leti pojavile z zamikom.