V podjetjih opozarjajo, da bi podaljševanje vojne na Bližnjem vzhodu dodatno okrepilo pritiske na cene. Zato bi bil potreben hitrejši in ciljan odziv države za zaščito gospodarstva. Da bi bilo to mogoče, morajo ukrepi biti pravočasno pripravljeni. Predloge za znižanje obremenitev elektrike, zemeljskega plina, nafte in pogonskih goriv so pripravili na GZS in jih včeraj predstavili ministru za okolje, podnebje in energijo Bojanu Kumru. Po njegovih besedah razlogov za paniko ni, da pa bo država ob morebitni zaostritvi krize lahko hitro ukrepala, je pomembno pravočasno pripraviti ukrepe za najhujše scenarije "na zalogo".
Minister v skladu z načelom "kdor hitro da, dvakrat da" pričakuje, da bo vlada izhodišča obravnavala že v četrtek, da bodo poslance v novem sklicu državnega zbora že pričakali na mizi. Gre za ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite že leta 2022 ob začetku vojne v Ukrajini, zato bodo "z njih obrisali prah".
Ukrepi morajo zajeti celotno gospodarstvo
Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je pojasnila, da vladi predlagajo, da takoj sprejme ukrepe za razbremenitev stroškov in se pripravi na morebitne motnje v dobavi energentov. Ukrepi morajo zajeti celotno gospodarstvo – tako velika podjetja kot mala in srednje velika podjetja – ter vse tri skupine energentov. To so elektrika, plin in naftni derivati.
GZS predlaga vladi, naj pozove Evropsko komisijo, da Sloveniji čim prej odobri državno pomoč energetsko intenzivnim podjetjem v višini vsaj 30 milijonov evrov letno in s tem zagotovi čimprejšnje izvajanje že sprejetega zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju energetsko intenzivne industrije, da bodo energetsko intenzivna podjetja lahko kupovala električno energijo po konkurenčnejših cenah.
Večina se bo soočala s cenovnim šokom
Po mnenju Bojana Ivanca bo energetski šok prizadel skoraj vse dejavnosti v Sloveniji, saj se bo večina soočala s cenovnim šokom. Nekaterim bi lahko upadlo tudi povpraševanje: industriji, trgovini in drugim storitvenim dejavnostim. V daljšem obdobju povišanih cen se bo razširilo število dejavnosti, ki so posredno prizadete zaradi dviga cen energentov. Zaradi dviga proizvodnih cen so najbolj izpostavljeni sektorji v Sloveniji kmetijstvo (dvig cen za pogonska goriva, gnojila), proizvodnja hrane (dvig cen pogonskih goriv, zemeljskega plina, embalaže) ter železniški in cestni transport (podražitev dizelskega goriva), je pojasnil Bojan Ivanc.
Vlada bi morala po mnenju GZS razširiti veljavnost uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij na vse gospodarske panoge, ki jih predvidevajo smernice EU. Znesek za tovrstna nadomestila v višini 26 milijonov evrov na leto bi morala povečati za 10 milijonov evrov, torej na 36 milijonov evrov na leto. Vključiti bi morala dodatne sektorje, Vesna Nahtigal je omenila steklarsko industrijo. Tretji predlog GZS za energetsko intenzivno industrijo je sprejetje minimalne stopnje obdavčitve energentov, zlasti pri trošarinah, prispevkih za obnovljive vire energije (OVE) in dajatvah CO2. Za celotno gospodarstvo GZS predlaga uvedbo kapice na ceno električne energije, znižanje omrežnine za vse poslovne uporabnike in nižjo obdavčitev energentov.
Pri zemeljskem plinu, kjer v zadnjem mesecu beležijo izjemno rast cen, GZS svetuje vladi kapico na ceno zemeljskega plina oziroma oblikovanje interventnega zakona za pomoč podjetjem zaradi izrednih razmer na trgu zemeljskega plina v skladu z zaostritvijo razmer ter znižanje davkov in prispevkov. Pri gorivih in naftnih derivatih po besedah Vesne Nahtigal "ostaja ključno, da vlada zagotavlja zadostne zaloge, nadzoruje rabo energentov in vnaprej določi pogoje omejene rabe in prednostnih nakupov za primer pomanjkanja". Ob tem je pozvala vlado tudi k aktivni vključiti Slovenije v oblikovanje evropskih ukrepov pomoči ob energetski krizi v okviru EU.
Tveganja za Slovenijo izhajajo iz odvisnosti od uvoza energentov
"Aktualna kriza v Perzijskem zalivu ni toliko kriza dobave, kot je cenovna kriza, saj je glavnina energentov, ki jih dobavljajo zalivske države, namenjena azijskim kupcem," je pojasnil Bojan Ivanc, glavni analitik GZS. Glavna tveganja za Slovenijo izhajajo iz tega, da je povsem odvisna od uvoza naftnih derivatov in zemeljskega plina, pa da nima rafinerij za predelavo nafte. Po njegovih podatkih zemeljski plin in naftni derivati zagotavljajo 45 odstotkov slovenskih nacionalnih potreb po energiji. Porabo je težko znižati, saj zagotavlja delovanje gospodarstva. Opozoril je tudi na zamude pri kontejnerskem prometu in na višje prevozne stroške zaradi višjih cen goriv, daljših plovnih poti in podražitev zavarovanja.
Predlogi nekaterih ukrepov
- Razbremenitev stroškov energentov (elektrika, plin, goriva) za celotno gospodarstvo.
- Uvedba kapice na ceno elektrike.
- Znižanje omrežnin za poslovne uporabnike.
- Znižanje davkov in dajatev (trošarine, OVE, CO2).
- Omogočiti ugodnejši nakup elektrike za energetsko intenzivna podjetja.
- Uvedba kapice na ceno plina ali interventni zakon.
- Znižanje davkov in prispevkov.
- Zagotavljanje zadostnih državnih zalog nafte in goriv.
- Nadzor nad rabo energentov.
- Odobritev državne pomoči energetsko intenzivnim podjetjem (≥ 30 mio, evrov letno).
- Razširitev nadomestil za emisije CO2 na več sektorjev.
Napadi na naftno in plinsko infrastrukturo po besedah Bojana Ivanca ustvarjajo veliko neznanko, saj ni jasno, koliko časa bo trajala odprava škode. Izpostavil je, da je cena nafte brent nazadnje leta 1973 tako hitro zrasla kot letos. Vseeno trgi ocenjujejo, da naj bi se cena septembra 2026 znižala na 90 dolarjev za sodček in v sredini 2027 padla na 80 dolarjev za sodček. Vendar to še ne pomeni, da se bo tako tudi zgodilo. Cene zemeljskega plina so v Rotterdamu za dobavo v letu 2026 porasle s 30 na 55 evrov za megavatno uro. Za leto 2027 so porasle manj - s 27 na 45 evrov za megavatno uro.
