VA
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗"V Levici spoštujemo vse žrtve vojne in povojnega nasilja. Pravica do spomina in žalovanja ne sme biti predmet političnih delitev. Zato nasprotujemo spominskemu dnevu, katerega namen ni sprava, temveč ustvarjanje novih ideoloških sporov. Janševa koalicija je tak praznik ponovno sprejela brez resne strokovne in javne razprave. Zgodovine ne smejo pisati parlamentarne večine, ampak zgodovinarji. Vsakič, ko pa desnica ostane brez odgovorov na probleme ljudi, odpre ideološke teme iz druge svetovne vojne. V Levici zgodovinska dejstva poznamo in jih spoštujemo. Po našem mnenju Slovenija danes potrebuje pogled v prihodnost, ne pa političnih zlorab preteklosti," je vložitev novele zakona pojasnila sokoordinatorica Levice, poslanka Asta Vrečko.
"Pieteta do mrtvih ni in ne sme biti politično vprašanje. Naloga države je, da zagotovi dostojen spomin vsem žrtvam vojne in povojnega nasilja. Prav zato nasprotujemo prazniku, ki je jasno politični projekt desne koalicije," navajajo v Levici. Ta spominski dan po oceni stranke ni nastal kot rezultat strokovne razprave, zgodovinskega soglasja ali družbene potrebe. Prvič ga je v zadnjih dneh svojega mandata uvedla Janševa vlada leta 2022, zdaj pa ga je ista politična opcija ponovno uzakonila. V obeh primerih brez resne javne in strokovne razprave, navajajo v Levici. O prvem črtanju pod prejšnjo vlado pa nič ...
Slovenija ne potrebuje novih delitev. Potrebuje spoštovanje vseh žrtev, ne pa političnih projektov, ki skoraj osemdeset let po vojni ponovno med ljudmi kopljejo ideološke jarke, še pravijo v Levici in pričakujejo tudi podporo stranke Resnice črtanju 17. maja s slovenskega spominskega koledarja, "saj sta ob sprejemu zakona dva najvišja predstavnika stranke, predsednik Zoran Stevanović in vodja poslanske skupine Katja Kokot, povedala, da se s tem delom zakona o novem prazniku njihova stranka ne strinja, saj pomeni novo vsakoletno ideološko delitev naroda".
17. maj 1942 velja za datum partizanskega "prvega množičnega pomora slovenskih civilistov", večinoma Romov, v soteski Iške južno od Ljubljane.
