Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je ob koncu leta 2025 vodilo 3602 aktivni preiskavi, kar je 35 odstotkov več kot leto prej, razkriva letno poročilo tega tožilstva za minulo leto. Ocenjena skupna škoda za proračun Evropske unije in držav članic je lani dosegla 67,27 milijarde evrov – skoraj trikrat več kot leta 2024 (24,8 milijarde evrov).
Več kot dve tretjini ocenjene škode (45,01 milijarde evrov) je povezane z goljufijami na področju prihodkov EU, predvsem z zlorabami sistema davka na dodano vrednost (DDV) in carinskimi goljufijami. Po ocenah EPPO gre za razvejano kriminalno industrijo, ki je bila predolgo spregledana ali tolerirana.
Več novih preiskav, visoka tveganja pri evropskih sredstvih
V letu 2025 je EPPO odprl 2030 novih preiskav, kar predstavlja 35-odstotno rast v primerjavi z letom 2024. Ocenjena škoda lani odprtih preiskav je 48,7 milijarde evrov. Čeprav goljufije na področju izdatkov (zlorabe evropskih sredstev, subvencij ali pomoči) predstavljajo 68 odstotkov vseh aktivnih preiskav (2450 primerov), njihov delež v skupni ocenjeni škodi znaša 27 odstotkov oziroma 18,67 milijarde evrov. Posebno pozornost namenja EPPO Skladu za okrevanje in odpornost (RRF), osrednjemu instrumentu pobude NextGenerationEU. S tem skladom je povezanih 512 aktivnih primerov, kar pomeni 66,7-odstotno povečanje glede na leto 2024. Zaradi visokega obsega izplačil, predvidenih do decembra 2026, ostaja tveganje za goljufije in korupcijo visoko.
V Sloveniji lani za 112 milijonov evrov škode
Glede na podatke poročila EPPO za lansko leto je bilo v Sloveniji v minulem letu prejetih 50 prijav, odprtih pa 22 novih primerov. Skupno je aktivnih 53 primerov z ocenjeno škodo 175,91 milijona evrov. Največ primerov se nanaša na goljufije pri porabi sredstev (42 primerov) z ocenjeno škodo 119,2 milijona evrov, medtem ko je pri prihodkovnih goljufijah (DDV in carine) 11 primerov z ocenjeno škodo 56,7 milijona evrov. Primerov korupcije ni zabeleženih.
Ocenjena skupna škoda v letu 2025 znaša 112,62 milijona evrov. Izdani so bili 3 obtožni predlogi proti 5 osebam. V sojenju je 6 primerov, izrečena je bila 1 pravnomočna sodba s 3 obsojenimi osebami. Zamrznjenih je bilo 0,49 milijona evrov premoženja. Največ aktivnih primerov je povezanih z regionalnimi in urbanimi razvojnimi programi (21 primerov) ter s programi za okrevanje in odpornost (7 primerov).
Skoraj 95-odstotna stopnja obsodb
Sodni izplen EPPO ostaja visok. Stopnja obsodb v njegovih primerih znaša skoraj 95 odstotkov. Lani je bilo vloženih 275 obtožnic, kar je 34 odstotkov več kot leto prej, obtoženih pa 1438 oseb.
Sodišča so v preiskavah EPPO odobrila zamrznitev premoženja v skupni vrednosti 1,13 milijarde evrov, dejansko zamrznjeno premoženje pa je doseglo 288,93 milijona evrov.
V letu 2025 je EPPO obravnaval 6966 prijav kaznivih dejanj in pritožb, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Večina prijav je prišla od zasebnikov (4629) in nacionalnih organov (2107), medtem ko je število prijav institucij, organov in agencij EU ostalo nizko (143). To po oceni EPPO kaže na izboljšano zaznavanje goljufij ter večje zaupanje javnosti v njegovo delo.
Evropska glavna tožilka Laura Kövesi, ki se ji oktobra letos zaključi sedemletni mandat, nastopila ga je leta 2019 kot prva evropska glavna tožilka, je poudarila: "Prepričana sem, da so naši državljani lahko ponosni na te dosežke. Pokazali smo, da v Evropski uniji pravosodje služi ljudem, da je oprijemljivo in da mora zakon veljati enako za vse."
Nova podoba organiziranega kriminala
Preiskave EPPO razkrivajo, da kriminalne združbe na področju DDV in carinskih goljufij ustvarjajo izjemne dobičke ob razmeroma nizkem tveganju. Zaradi tega se tradicionalne kriminalne dejavnosti – trgovina s ponarejenim blagom, drogami ali orožjem ter izkoriščanje ranljivih skupin – vse pogosteje prepletajo ali celo nadomeščajo z navidez zakonito trgovino, pri kateri pa z uporabo kriminalnih metod povzročajo ogromno škodo javnim financam EU in držav članic. Takšne dejavnosti je z nacionalnega vidika težko zaznati, opozarja EPPO.
V zadnjem obdobju tožilstvo zaznava zaskrbljujoče visoko raven goljufij, ki jih organizirajo obsežne kriminalne mreže pri uvozu in prodaji blaga iz držav zunaj EU, pri čemer izpostavlja močan vpliv kitajskih kriminalnih združb.
Laura Kövesi je ob tem poudarila: "Z 981 tekočimi preiskavami na področju DDV in carinskih goljufij, katerih ocenjena škoda znaša 45 milijard evrov tako za proračun EU kot držav članic, smo zadali udarec kriminalni industriji, ki je bila predolgo spregledana ali tolerirana. To je ključno za varnost v Evropski uniji in za zaščito naših javnih financ."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
