Januarja se je v državni proračun steklo 888 milijonov evrov prihodkov, kar je 1,9 odstotka manj kot januarja lani, odhodki pa so se povečali za 48 odstotkov na 1,322 milijarde evrov. Ta rast je izključno posledica neposrednega učinka covidnih ukrepov, ob čemer fiskalni svet opozarja na skoraj dvakrat višji obseg transferjev posameznikom in gospodinjstvom kot januarja lani.
Primanjkljaj državnega proračuna je tako po izračunih fiskalnega sveta v prvem mesecu leta 2021 znašal 434 milijonov evrov, brez učinka covidnih ukrepov pa bi imela državna blagajna rahel presežek, je v redni mesečni publikaciji o realizaciji državnega proračuna in ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, zapisal fiskalni svet.
Januarski stroški, ki jih je imela država z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa in blažitev posledic epidemije, so bili drugi najvišji po juniju lani. Glavnino je predstavljalo povračilo fiksnih stroškov po šestem protikoronskem zakonu, ki je za zadnje tri mesece leta 2020 skupaj znašalo 160 milijonov evrov.
Za dodatke zaposlenim je bilo januarja izplačanih 106 milijonov evrov, skupaj od začetka epidemije pa 313 milijonov evrov. "Pri dodatkih različnim skupinam zaposlenih se pojavlja dvom v upravičenost nekaterih izplačil, ki so bila očitno izvedena stihijsko in nekoordinirano," opozarja fiskalni svet. Vlado poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe za bolj učinkovito usmerjenost izplačil dodatkov na vseh ravneh.
Za nadomestila za zaposlene na čakanju na delo je država januarja izplačala 88 milijonov evrov, za mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in ostale upravičence pa 48 milijonov evrov. Za enkratne solidarnostne dodatke različnim skupinam prebivalstva je bilo izplačanih 28 milijonov evrov.
Januarja je bil izplačan tudi dodatek upokojencem v višini 68 milijonov evrov, a je bil knjižen kot odhodek državnega proračuna že decembra.
Enkratnih solidarnostnih dodatkov je država januarja izplačala 28 milijonov evrov, od začetka epidemije marca lani pa skupaj 192 milijonov evrov, je izračunal fiskalni svet. A kot opozarja, zatečenih strukturnih težav določenih skupin prebivalstva ob začasnem šoku ne gre reševati z enkratnimi linearnimi transferji. Potrebne so namreč premišljene sistemske rešitve.
Če naj bi bili ti dodatki namenjeni krepitvi potrošnje, pa po oceni fiskalnega sveta v razmerah, ko je zaradi omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije ponudba omejena, niso najbolj učinkoviti. To potrjujejo tudi podatki o povečanih vlogah prebivalstva na bankah in visoka stopnja varčevanja gospodinjstev. S tega vidika bi bili tovrstni ukrepi učinkoviti kvečjemu po koncu epidemije.
