Sa. V.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Po več zaporednih letih umirjanja je slovenski nepremičninski trg v prvi polovici letošnjega leta znova oživel. Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) je v najnovejšem Poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2025 zapisala, da je prišlo do obrata trenda upadanja prometa s stanovanjskimi nepremičninami in zemljišči, hkrati pa se je nadaljevala rast cen.
V primerjavi z drugim polletjem leta 2024 se je število sklenjenih poslov s stanovanji v večstanovanjskih stavbah povečalo za 30 odstotkov, s stanovanjskimi hišami pa za približno 20 odstotkov. Tudi promet z zazidljivimi zemljišči se je povečal, čeprav nekoliko manj izrazito kot pri stanovanjih, ugotavljajo.
Po navedbah Gursa je to nepričakovano povečanje po treh letih zaporednega padanja števila transakcij predvsem posledica povečanega plačilno sposobnega povpraševanja. Kupno moč so okrepili nižji stroški financiranja, saj so fiksne obrestne mere za stanovanjske kredite občutno padle, k okrepljenemu povpraševanju pa sta prispevala tudi visoka zaposlenost in realna rast plač.
Cene stanovanjskih nepremičnin, ki so se po rahli umiritvi v letu 2023 znova začele zviševati, rastejo že dve leti razmeroma enakomerno – med 3 in 5 odstotki na polletje. V prvi polovici leta 2025 so tako cene stanovanj in zemljišč za gradnjo dosegle nove rekorde. Srednja cena rabljenega stanovanja na ravni države je prvič presegla 3.000 evrov za kvadratni meter, medtem ko je v Ljubljani dosegla skoraj 4.900 evrov za kvadratni meter.
Cene rastejo že dve leti razmeroma enakomerno - med 3 in 5 odstotki na polletje
Rast cen, opozarjajo na Gursu poganja predvsem presežno povpraševanje ob nezadostni ponudbi. Ta je posledica pomanjkanja zazidljivih zemljišč in dolgotrajnih postopkov umeščanja v prostor ter pridobivanja gradbenih dovoljenj za večje stanovanjske projekte. Na trgu še vedno primanjkuje novih stanovanj, kar dodatno spodbuja rast cen obstoječih, opozarjajo. Dodatni pritisk na vrednosti ustvarjajo tudi naraščajoči gradbeni stroški, ki povečujejo cene novogradenj in posredno vplivajo na celoten trg.
Na Gursu v zaključku poročila ocenjujejo, da – če ne pride do večjih gospodarskih ali političnih pretresov – v bližnji prihodnosti ni pričakovati večjih sprememb pri trendu rasti cen nepremičnin. Slovenski nepremičninski trg se je po obdobju umirjanja tako znova znašel v fazi visoke aktivnosti in dragih nakupov, pri čemer pa težave na strani ponudbe ostajajo ključni izziv.
